sodni postopki

Slovensko sodstvo na dobri poti

28.05.2018 / Vrhovno sodišče

Po podatkih EU Justice Scoreboard 2018, ki jih je ta teden predstavila Evropska komisija, slovensko sodstvo znova beleži napredek pri poslovanju, kar je med predstavitvijo posebej omenila tudi evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová, ki je Slovenijo izpostavila kot zgled dobre prakse pri opaznem zmanjševanju števila nerešenih zadev. Tudi letos izstopa izboljšanje na področju pravdnih, gospodarskih in drugih civilnih zadev.

Evropska komisija  v svojem poročilu EU Justice Scoreboard 2018 izpostavlja pozitivne premike glede poslovanja slovenskega sodstva (posnetek, 4:40). Gre za analizo podatkov o poslovanju sodišč držav Evropske unije iz leta 2016, ki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Poročilo EU Justice Scoreboard sicer prikazuje poslovanje sodstva na treh različnih področjih - učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti. 

Oceni Evropske komisije o velikem napredku slovenskega sodstva v zadnjih letih pritrjujejo tudi ugotovitve iz nedavno objavljenih priporočil Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2018 in iz mnenja o programu stabilnosti Slovenije za leto 2018. V omenjenem dokumentu namreč slovensko pravosodje že nekaj časa ni več posebej izpostavljeno kot tisto področje, ki terja obsežne reforme. 

Podrobnejši podatki sicer kažejo, da je v Sloveniji navkljub dejstvu, da naša država tudi po podatkih za leto 2016 ostaja pri vrhu med državami Evropske unije glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem in gospodarskem področju, v preteklih letih prišlo do opaznega padca števila novih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih civilnih zadev (npr. izvršbe, zadeve brezplačne pravne pomoči). Prav tako je opaziti občutno krajšanje časa reševanja teh zadev, saj Slovenija pri tem vprašanju, kljub drugačnemu prepričanju v slovenski javnosti, zaseda 7. mesto med 23. državami, ki so posredovale podatke.

Slovensko sodstvo je lahko zadovoljno tudi z razmerjem med prejetimi in rešenimi zadevami, saj sodišča prve stopnje rešijo več zadev, kot jih prejmejo in tako zasedejo visoko 3. mesto. Tudi čas reševanja civilnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji ter vseh treh stopnjah je po podatkih Evropske komisije zadovoljiv.

Izstopajo tudi podatki o zelo očitnem padcu števila nerešenih pravdnih, gospodarskih in drugih civilnih zadev, saj je Slovenija na tem področju še leta 2010 močno izstopala zaradi visokega števila nerešenih zadev. Čeprav Slovenija glede tega področja še vedno sodi med države z največjim pripadom zadev, se je od takrat število nerešenih zadev praktično prepolovilo, saj se čas rešitve zaradi ukrepov sodstva sistematično skrajšuje. Slovenija zaseda visoko 7.mesto tudi pri številu nerešenih upravnih zadev na 100 prebivalcev.

Še vedno pa je mogoče zaslediti slabe rezultate glede vprašanja percepcije neodvisnosti. Poglavitna grožnja neodvisnosti tako po mnenju splošne javnosti kot po mnenju predstavnikov podjetij ostaja vpliv politike ali gospodarstva. Vsekakor je naloga sodstva poskrbeti, da dobri rezultati in dobre izkušnje uporabnikov ter v določenem delu tudi strokovne javnosti, ki so razvidni iz naših raziskav, dosežejo splošno javnost. Po drugi strani pa je mnenje Vrhovnega sodišča, da je naloga vseh državnih institucij poskrbeti, da se varuje neodvisnost in nepristranskost sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi njen ugled in zaupanje v javnosti.