Sodni zaostanki niso več sistemska težava; pravna država projekt celotne družbe

Otvoritev sodnega leta predstavlja priložnost za vpogled v rezultate preteklega leta in za postavitev novih prioritet, ki bodo še okrepile poslanstvo sodstva - sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem krepitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, je izpostavil predsednik Masleša in dodal, da mora sodni sistem ne le kljub, ampak ravno zaradi težavnih okoliščin v najširši družbi še tolikor bolj tako tudi delovati. Sodstvo se zaveda svoje odgovornosti, kot samostojna veja oblasti pa usmerja vse svoje napore v trajno izboljševanje poslovanja in kakovosti svojega dela.

V ospredju ukrepi, usmerjeni v krepitev kakovosti

Tako kot v preteklih letih so se tudi v letu 2015 na sodiščih še naprej skrajševali pričakovani časi reševanja zadev, pripad novih primerov so sodišča obvladovala še bolje kot v letu 2014, pomembno pa se je znižalo tudi število najstarejših nerešenih zadev. Enak trend je opazen v celotnem mandatu zdajšnjega predsednika Vrhovnega sodišča, saj se je v obdobju med letoma 2011 in 2015 povprečni čas reševanja pomembnejših zadev znižal z 8,7 na 7,1 meseca, vseh zadev pa s 4,6 na zgolj 2,7 meseca. Število nerešenih zadev se je skoraj prepolovilo. Omenjeni rezultati so bili doseženi kljub neugodnim kadrovskim in finančnim razmeram, ki so tudi lani zaznamovala delo sodišč.

Nekaterih omejitev v sodstvu kljub vsemu vsaj za zdaj še ne moremo preseči, z organizacijskimi, informacijskimi in logističnimi ukrepi pa smo na veliki večini področij mednarodno primerljive standarde ne le dosegli, ampak z nekaterimi celo presegli in postali zgled dobrih praks, je dejal Masleša. V tem kontekstu Vrhovno sodišče ugotavlja, da je uspešno poslovanje sodstva tudi posledica ukrepov na področjih, ki so bila v zadnjih letih prepoznana kot prioritetna. Prvič po skoraj dveh desetletjih, v katerih so količinski kazalniki, zlasti v obliki sodnih zaostankov, veljali za vodilni izziv slovenskega sodstva, se bodo lahko sodišča zaradi njihovega obvladovanja celoviteje posvetila ukrepom, usmerjenim v krepitev kakovosti celotnega postopka sodnega odločanja.

Slovensko sodstvo se postopoma uspešno približuje tudi zastavljenemu cilju glede števila sodnikov, po katerem naj bi imeli do leta 2020 v Sloveniji 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Na slovenskih sodiščih je bilo tako ob koncu leta 2015 zaposlenih 913 sodnikov, s čimer se je v primerjavi z letom 2011 število sodnikov zmanjšalo za 105 oziroma z 49,7 na 44,3 sodnika na 100.000 prebivalcev. Zaradi zasledovanja tega cilja se z zmanjševanjem števila sodnikov nujno spreminja tudi starostna struktura v sodniškem poklicu. Pri tem že sedaj prihaja do občutne generacijske vrzeli med mlajšimi sodniki, ki lahko dolgoročno vpliva na razvoj slovenskega sodstva, saj je s tem pod vprašajem tudi zagotavljanje prenosa znanja in izkušenj, je opozoril predsednik Masleša.

Poziv k usklajenemu in premišljenemu delovanju vseh deležnikov

Po njegovih besedah je slovensko sodstvo na pravi poti in načrtuje dolgoročno, v strategiji razvoja Evropa 2020 pa si je zastavilo nekaj zelo jasnih ključnih ciljev, za katere ve, kako jih doseči. A vse ni odvisno le od sodstva samega. Zastavljenih ciljev namreč ni mogoče doseči brez konstruktivnega sodelovanja drugih vej oblasti, ki morata poskrbeti za premišljene zakonske spremembe, in sodelovanja drugih deležnikov, vpetih v delovanje sodstva. Pravna država mora biti skupni projekt vseh vej oblasti. V skladu z načelom vključenosti morajo biti vse načrtovane spremembe medsebojno usklajene, usklajeno pa mora biti tudi njihovo izvajanje, je pozval Masleša. Slovensko sodstvo je prepričano, da bodo vsi deležniki podprli sprejete prioritete za izboljšanje kakovosti poslovanja sodišč in sodelovali pri njihovem izvajanju.

 

Priloga:
- dokument ob OSL 2016