Dve desetletji mediacij

Idejni vodja poskusnega izvajanja mediacij je bil takratni predsednik sodišča Aleš Zalar. Mediacije so se sprva odvijale v pravdnih, za tem pa še v družinskih in gospodarskih sporih. Kasneje so se izvajale tudi v stečajnih zadevah. Dve desetletji izvajanja mediacij kot sodišču pridruženega programa, kažejo na to, da so stranke reševanje sporov zelo dobro sprejele, saj se v več kot polovici primerov spori zaključijo uspešno (sklenjena poravnava, umik tožbe).

Med glavne prednosti mediacije sodijo zlasti pomoč nevtralne tretje osebe - mediatorja, neformalnost postopka, njegova zaupnost in hitrost, reševanje več odprtih vprašanj, večja prilagodljivost, nadzor, sodelovanje in boljše razumevanje zadeve. Hkrati gre za cenovno ugodnejši postopek. Stranke ne plačajo stroškov mediacije v sporih iz razmerij med starši in otroki, za druge spore, razen gospodarskih, pa so prve tri ure mediacije brezplačne. Stroški se trenutno krijejo iz evropskih sredstev.

Okrožno sodišče v Ljubljani skupaj z mediatorji skozi vsa ta leta širi „model sodišču pridružene mediacije“ in prenaša primere dobre prakse tako domačim kot mednarodnim institucijam. K nadgradnji in zakonski podlagi reševanja sporov je prispeval zakonodajalec, ki je leta 2009 sprejel poseben Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov in tako uzakonil mediacijo na vseh prvostopenjskih sodiščih.

Od leta 2001 do vključno aprila leta 2021 so stranke v postopkih pred ljubljanskim in okrajnimi sodišči tega okrožja podale soglasje za postopek mediacije v 16.041 zadevah. Od tega je bilo uspešno rešenih 8.254 zadev, kar je dobra polovica vseh zadev. S tem je mediacija pomembno prispevala k številu rešenih zadev na tukajšnjem sodišču. Opažamo, da je mirno reševanje sporov med strankami tudi sicer vedno bolj cenjeno. Na takšen način se sodni postopek praviloma konča na prvi stopnji. To pomeni, da so razbremenjena tudi instančna sodišča. Spor se reši brez napornega izvajanja dokazov, torej tudi brez zaslišanja strank in prič. V mediacijskih postopkih javnost ni prisotna, zato se spor praviloma reši brez izpostavljanja strank javnosti. Povratne informacije, ki jih pridobivamo s pomočjo anket med strankami in ostalimi udeleženci v postopku mediacije kažejo, da so stranke z delovanjem sodišča zadovoljne. Predvsem pa je pomembno poudariti, da je rešitev spora v mediaciji rezultat soglasja strank sodnega postopka. Mediator, ki vodi mediacijo, strankam zgolj pomaga, da same pridejo do rešitve, ki je za obe strani sprejemljiva. Pri tem je mediator dostikrat izpostavljen težkim in kompleksnim zgodbam strank, ki so širše od konkretnega sodnega spora. Te za sodno odločitev praviloma niso pomembne, v mediaciji pa so dostikrat temelj za oblikovanje novih rešitev.

Zavedamo se, da je mediacija učinkovit in gospodaren način reševanja sporov, v katerem se glede na dinamiko življenja iščejo rešitve za prihodnje odnose, pa naj bodo to osebni, družinski ali poslovni odnosi med strankami. Stremimo k temu, da bo sodišču pridružena mediacija še naprej živela in prepoznavna v družbi kot dobra praksa reševanja konfliktnih razmerij tudi potem, ko se spor že preseli na sodišče.

 

Več informacij o postopku mediacije kot sodišču pridruženem programu je na spletni strani Okrožnega sodišča v Ljubljani https://www.sodisce.si/okrolj/mediacija/ ter na https://nasodiscu.si.