Predsedniki sodišč o nadaljnji krepitvi učinkovitosti sojenja
05.09.2013 / Vrhovno sodišče
Prenova poslovnih procesov v sodstvu v zadnjih letih prinaša izrazito pozitivne trende odprave sodnih zaostankov in krajšanja postopkov, ti pa so se kljub izgubi velikega števila zaposlenih nadaljevali tudi v prvi polovici 2013. Povprečni čas trajanja pomembnejših zadev se je skrajšal s 7,7 na 6,7 meseca. Trendi se bodo v drugi polovici tega leta še okrepili, so ugotovili na sestanku predsednikov slovenskih sodišč.
Danes je na Vrhovnem sodišču potekal sestanek predsednikov vseh sodišč, kjer so se udeleženci seznanili s polletnimi rezultati poslovanja ter govorili o načinih, kako zagotoviti dodatno izboljšanje rezultatov ter boljšo organizacijo dela na sodiščih.
Polletni rezultati delovanja sodišč kažejo, da sodišča obvladujejo pripad in rešijo več zadev, kot pa jih prejmejo (103% vseh zadev oz. 116% pomembnejših zadev), nadaljuje se pozitiven trend zmanjševanja števila nerešenih zadev (zmanjšanje za 7,1% pri vseh zadevah oz. 10,9% pri pomembnejših zadevah) in zmanjšuje se število sodnih zaostankov (9,1% pri vseh ter 16,4% pri pomembnejših zadevah). Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev se je od začetka leta skrajšal za mesec dni in je ob polletju znašal 6,7 mesecev.
Po mnenju predsednikov sodišč bi bili rezultati lahko še uspešnejši, vendar je na delo negativno vplivala prekinitev projekta Lukenda konec lanskega leta, zaradi česar se je število zaposlenih čez noč zmanjšalo za 250. Sredi leta je Vlada sodstvu odobrila nova sredstva, kar je sodiščem omogočilo nove zaposlitve dela izgubljenih kadrov, a so ti zaradi razpisnih postopkov lahko z delom pričeli šele v začetku septembra. Sodišča ocenjujejo, da bodo zaradi ustreznejše kadrovske podpore rezultati v drugi polovici leta še uspešnejši.
Predsedniki so se strinjali, da za povečanje učinkovitosti poslovanja in skrajšanje časa reševanja zadev ostaja ključna prenova poslovnih procesov, saj projekti, ki že potekajo, kažejo dobre rezultate.
Prizadevanje sodstva gre predvsem v smer bistvenega skrajšanja čakalnega časa, t.j. časa, pred vsebinsko obravnavo zadeve. „Doseganje časovnih standardov mora tako z vidika sodišča kot sodnika postati pomembnejše merilo uspešnosti, kot pa trenutno doseganje norme,“ je poudaril predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, ter dodal, da ga veseli, da polletni rezultati izkazujejo pozitiven trend, saj so „najpomembnejša merila uspešnega sodišča in sodnika sojenje v optimalnem in predvidljivem času, postopkovna pravičnost ter kvaliteta sodne odločbe“.
Priloga: Podrobnejši kazalniki poslovanja sodišč v obdobju januar - junij 2013