zapri pomoč

pomoč

V petek, 21. 5. 2010 ob 17.00 načrtujemo prehod na prenovljene spletne strani slovenskega sodstva.

Nova verzija uporabnikom spletnih strani omogoča še večjo preglednost in povezljivost podatkov, pri čemer izhaja tudi iz mnenj in predlogov uporabnikov. Vabimo vas, da si ogledate spremembe, novosti in dopolnitve.

Če pri uporabi strani naletite na kakšne težave, vas prosimo, da nas o tem obvestite na naslov:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

SELECT data4 AS related_content FROM content_data WHERE content_structure_id = '78_slo' AND publish_status = 'Y' AND publicated = 'Y' ORDER BY dateModified DESC LIMIT 1

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

vrhovno sodišče RS

Oddelki

Civilni oddelek
Delovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelek
Kazenski oddelek
Upravni oddelek

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
Sodba I Up 95/99VS1446321.03.2002Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga oz. storitev, se glede na določbo drugega odstavka 18. člena ZIL upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oz. prometu storitev v Republiki Sloveniji. priznanje blagovne znamke
Sodba I Up 236/99VS1450704.04.2002Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožeča stranka ni ravnala po sklepu tožene stranke, v katerem jo je opozorila, da plačila pristojbine predstavlja pogoj za priznanje pozitivne odločbe o podelitvi patenta, je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 39. člena ZIL zavrgla prijavo. prijava patenta - neplačilo pristojbin - prenos
Sodba I Up 156/99VS1527216.04.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožena stranka ni napravila z mednarodno zagotovljenimi kriteriji primerjave podobnosti proizvodov tožeče stranke s proizvodi, katerih znak je zavarovan z znamko, tudi ni imela podlage za zavrnitev prijave za zavarovanje znaka tožeče stranke z znamko. znamka - zavarovanje znaka - predmet pravnega varstva - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje
Sodba I Up 644/99VS1528006.03.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE Pravna podlaga za nadaljevanje postopka za priznanje blagovne znamke v RS je podana, v kolikor je bila prijava blagovne znamke pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu vložena do vključno 3. aprila 1992. blagovna znamka - prenos prijave in nadaljevanje postopka za priznanje blagovne znamke
Sodba I Up 981/99VS1556918.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997) zavrgel. blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Sodba I Up 961/99VS1569512.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe niso plačane pristojbine za vzdrževanje veljavnosti patenta oz. tudi po opozorilu niso plačane v naknadnem roku 6 mesecev, ta pravica neha veljati. prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbin
Sodba I Up 839/99VS1570618.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDoločba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje...priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Sodba I Up 1055/99VS1573809.12.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPravno varstvo lahko pridobijo tudi znaki, ki sami po sebi sicer ne bi bili primerni za razlikovanje, če so postali razlikovalni na trgu z dolgotrajno uporabo. blagovna in storitvena znamka - pravno varstvo - pogoj za priznanje znaka - primernost znaka za razlikovanje
Sodba I Up 329/2001VS1581810.02.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESporočenemu naslovu za dopisovanje ni mogoče odreči pravnega pomena in učinka. S tem ko je stranka sporočila naslov za dopisovanje, ki je bil različen od njenega takratnega sedeža, je Uradu sporočila, da naj ji pisanja ne vroča na njenem sedežu. Prenehanje patenta je odvisno od prejema opozorila, da je nosilka patenta zamudila rok za plačilo pristojbine za ohranitev njegove veljavnosti....prenehanje veljavnosti patenta zaradi neplačila pristojbine za vzdrževanje njegove veljavnosti - opozorilo - vročitev - naslov za dopisovanje (sedež)
Sodba I Up 628/2000VS1591016.04.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe je znak, ki je predlagan za registracijo kot blagovna znamka podoben prej zavarovanemu registriranemu znaku za isto ali podobno vrsto blaga, se predlaganega znaka ne sme registrirati, če bi ta podobnost lahko povzročila zmoto pri povprečnemu potrošniku. Če gre za znak oz. oznako za prehrambene proizvode, primerjave glede istovrstnosti ali podobnosti blaga ni treba opraviti za vsak proizvod...industrijska lastnina - registracija blagovne znamke - podobnost znakov in blaga - nesodelovanje vlagatelja v upravnem postopku - glavna obravnava
Sodba I Up 497/2000VS1591516.04.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESama upokojitev oziroma dolžnost prerazporeditve dela na druge zaposlene zaradi upokojitve, ki se je zgodila 14 dni pred iztekom roka, ki je bil zamujen, ni opravičljiv vzrok za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, ker ne gre za takšne okoliščine, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. patentna prijava - zamuda roka za podelitev patenta - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Sodba I Up 359/2000VS1593425.05.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri preizkusu pogojev za priznanje znaka v sliki za blagovno znamko je glede na namen, ki ga zakon (ZIL) daje blagovni znamki, izhodišče preizkusa celostna podoba znaka; celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom. Če gre za prehrambeno blago, kot v obravnavanem primeru, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno...blagovna znamka - priznanje znaka v sliki za blagovno znamko - preizkus pogojev
Sodba I Up 716/2001VS1599406.07.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEŽe sama uporaba simbola krone ne more biti podlaga za zavrnitev znamke prizadete stranke, če niso izpolnjeni ostali pogoji iz določbe 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL. varstvo mednarodno registrirane znamke
Sodba I Up 233/2000VS1611012.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji...blagovna znamka - prenos in vzdrževanje znamke - sodelovalna dolžnost nosilcev pravic
Sodba I Up 481/2000VS1611112.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIzhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota. Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma...priznanje blagovne znamke - podobnost prej zavarovanemu znaku - sloveča znamka
Sodba I Up 690/2001VS1614112.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIstovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen. blagovna znamka - priznanje blagovne znamke - istovetnost
Sodba I Up 589/2001VS1616912.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, ali je znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL) in ali je podoben prej zavarovanem znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga (7. točka 1. odstavka 19. člena ZIL), je treba izhajati iz celovitosti oziroma iz celotnega vtisa, ki ga na povprečnega potrošnika napravi posamezen znak. Celostni vtis je namreč tisto, kar...blagovna znamka - priznanje blagovne znamke - znak, primeren za razlikovanje blaga
Sodba I Up 336/2002VS1618914.07.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEJavni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o...kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Sodba I Up 695/2000VS1628723.11.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETemeljna funkcija blagovne znamke je omogočiti razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Razlikovalna funkcija pa lahko uresničuje le, če je z znamko zavarovani znak mogoče razlikovati od drugih znakov, ki so v gospodarskem prometu v uporabi za enako ali podobno vrsto blaga. mednarodno registrirana blagovna znamka - varstvo znamke - preizkus izpolnjevanja pogojev - zavrnitev varstva
Sodba I Up 266/2002VS1684505.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZainteresirana oseba lahko torej zahteva razveljavitev znamke, vendar samo na dejanski podlagi iz 90. člena ZIL in v postopku iz 91. člena ZIL. Razveljavitve znamke v drugem postopku, na primer v postopku za priznanje znamke, zakon ne predvideva. Pri presoji, ali je znak podoben prej zavarovanemu znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto storitev, je treba izhajati iz celotnega vtisa, ki ga...priznanje znamke - podobnost znaka
Sodba I Up 376/2002VS1684605.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena. Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko...priznanje znamke - prednostna pravica za enak, ne pa podoben znak
Sodba I Up 11/2003VS1697120.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDelodajalec lahko pod določenimi pogoji izplačuje delojemalcu tako plačo kot avtorski honorar za avtorsko delo, opravljeno v delovnem razmerju, in sicer kumulativno. avtorske pravice - kumuliranje plač in avtorskih honorarjev
Sodba I Up 1196/2002VS1758101.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKot znamka se ne more zavarovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. Besedna zveza "rumene strani" je opisovalna za prijavljene proizvode in storitve, zaradi česar znak ni primeren za razlikovanje blaga in storitev v gospodarskem prometu. znamka - pogoji za priznanje znamke - znak primeren za razlikovanje blaga
Sodba I Up 1207/2002VS1758201.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKot znamka se ne more razlikovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. znamka - pogoji za priznanje znaka - znak, primeren za razlikovanje
Sodba I Up 142/2003VS1767107.06.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBeseda "ETIS" prijavljenemu znaku ne daje posebne in zahtevane razlikovalnosti, da bi bilo znak mogoče zavarovati z znamko. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedilo "elektronski Telefonski imenik Slovenije" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "ETIS", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o točno določeni vrsti blaga oziroma storitvi. Pojem povprečnega potrošnika v zakonu...priznanje znamke - pojem povprečnega potrošnika
Sodba I Up 849/2002VS1767201.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZnak nima minimalnega razlikovalnega učinka, ki bi povprečnemu potrošniku omogočil določitev izvora blaga, saj ne vsebuje konkretne, na blago vezane opisne izjave. Gre le za promocijsko formulo, katere namen je pritegniti pozornost tako potencialnih kupcev blaga kot tudi povprečnega potrošnika. priznanje znamke - razlikovalni učinek znaka
Sodba I Up 1190/2004VS1767301.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEAngleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne...priznanje znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znaki - zavarovanje opisnega znaka z znamko
Sodba I Up 1140/2004VS1796723.05.2006Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPodobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče,...priznanje besedne znamke - zamenljiva podobnost - pomenska različnost znakov - vizualna in fonetična podobnost znakov
Sodba X Ips 812/2004VS1952911.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku. podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 1140/2005VS1953011.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 779/2006VS1965829.01.1998Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožeča stranka je zamudila rok za predložitev slovenskega prevoda patentnih zahtevkov za razširitev evropskega patenta in plačilo pristojbine, vendar je hkrati predlagala nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1. Razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi ni relevantno, saj v 67. členu ZIL-1 razlika ni omenjena. patent - razširitev patenta - evropski patent - nadaljevanje postopka po zamudi
Sodba X Ips 239/2003VS1966129.01.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta...patent - izum - prenos patenta
Sodba X Ips 1138/2004VS1966218.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 281/2005VS1966318.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba III Ips 89/2008VS400127816.12.2008Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPresoja vprašanja o višini nadomestila, do katerega je upravičen izumitelj za izum, ki ga je ustvaril v okviru delovne organizacije. nadomestilo za izkoriščanje izuma - višina nadomestila - pravna praznina - prispevek izuma k dohodku delovne organizacije - korist od izuma
Sodba III Ips 8/95VS4003704.12.1996Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEI. Nosilka modela se že po zakonu šteje za avtorico nove oblike telesa oziroma za pravno naslednico avtorja (2. odst. 85. člena ZVIT). Zato je samo ona upravičena s tožbo iz 117. člena ZVIT preprečiti drugim neupravičeno izkoriščanje zavarovane oblike telesa, neupravičeno dajanje v promet predmetov, izdelanih po zavarovani obliki telesa, oziroma drugačno zlorabo zavarovane oblike telesa. ...model
Sodba III Ips 46/97VS4011926.09.1997Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINECitirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe....avtorsko delo - računalniški program - razmejitev avtorskega dela od izuma
Sodba III Ips 38/98VS4017411.11.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEGlede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko...industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Sodba in sklep III Ips 83/98VS4019815.10.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEUporaba z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja, ki ga predstavlja beseda v sestavljeni besedi, je uporaba blagovne znamke. industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - uporaba zavarovanega znaka razlikovanja kot dela sestavljene besede
Sodba III Ips 121/98VS4019915.10.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEToženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če...industrijska lastnina - blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - posnemanje blagovne znamke - nelojalna konkurenca
Sklep III Ips 85/97VS4025223.06.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBrezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira,...materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Sodba III Ips 110/99VS4031923.12.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da...avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice
Sodba III Ips 31/2000VS4034015.06.2000Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENa dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke. razveljavitev blagovne znamke
sodba III Ips 14/2001VS4045218.05.2001Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke ni popularna tožba, zato mora tožnik zanjo izkazati tak pravni interes, ki mu sodišče lahko nudi sodno varstvo. blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - popularna tožba - pravni interes
Sodba III Ips 92/2001VS4052725.04.2002Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENamen 2. točke prvega odstavka 19. člena ZIL ni omogočiti preizkus, ali se že registrirana znamka dovolj razlikuje od kakšne druge blagovne znamke za isto vrsto blaga ali pa vseh ostalih blagovnih znamk, sicer bi 6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL sploh ne bili potrebni. Sodišče v primeru vložitve tožbe na temelju prvega odstavka 87. člena ZIL v povezavi z 2. točko prvega...industrijska lastnina - blagovna znamka - razlikovanje blaga - tožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke
Sodba III Ips 26/2001VS4053204.04.2002Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZnamka je pravica, ki nastane na temelju ZIL; z njo se varuje znak. industrijska lastnina - blagovna znamka - blagovni znak - izpodbijanje pravice do znamke
Sodba III Ips 89/99VS4054817.11.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETermoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po...industrijska lastnina - varstvo modela - zunanja oblika industrijskega izdelka
Sodba III Ips 85/2002VS4064210.04.2003Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKadar je znak sestavljen iz besed, njegovo varstvo obsega (znamka varuje) ravno te besede, ne glede na to, na kakšen način so te besede izražene, izrecno tudi ne glede na to, v kakšni pisavi, barvi ali v drugem načinu so izražene. Drugo vprašanje pa je, ali je mogoče z znamko kot znak zavarovati tudi sam način, na katerega je beseda izražena, na primer barvo ali posebno pisavo. industrijska lastnina - varstvo blagovno storitvene znamke - znak sestavljen iz besed ali črk - zmota pri povprečnem potrošniku
Sodba III Ips 119/2004VS4077201.02.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel prehodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje...razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - časovna veljavnost ZIL (v razmerju do ZIL-1) - pravni interes za tožbo - (privilegirana) sprememba tožbe - odgovor na revizijske navedbe
Sodba III Ips 74/2004VS4077526.04.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObjekt (predmet) patenta (tudi s skrajšanim trajanjem) je ustvarjalni dosežek tehnične narave. Poudarek je na področju tehnike. Iti mora za sredstvo oziroma metodo, s katero se obvladujejo naravni zakoni in izkoriščajo naravne dobrine, konkretno: za sredstvo oziroma metodo, ki bi omogočila racionalnejši način dela ali izdelave plačilnih kartic oziroma racionalnejšo uporabo znanih tehničnih...ničnost patenta - patent s skrajšanim trajanjem - predmet patentnega varstva - ustvarjalni dosežek tehnične narave
Sodba III Ips 43/2003VS4078212.04.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEOvira zavarovanju znaka je lahko že zavarovani istovetni ali podobni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev (6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL), ne more pa to biti že prej uporabljeni, vendar ne zavarovani znak. industrijska lastnina - varstvo blagovne in storitvene znamke - prepoved uporabe znamke - priznanje znamke - ničnost znamke
Sodba III Ips 119/2003VS4078915.02.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, na katerem področju mora biti znak, ki ga uporablja tožnik splošno znan za označevanje njegovega blaga in storitev, je treba zavzeti relativno stališče: odločilno je področje, na katerem si dejansko uporabljani znak in registrirana znamka (dejansko) konkurirata. izpodbijanje pravice do znamke - splošno znan znak
Sklep III Ips 90/2004VS4080426.01.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPredpostavka kateregakoli zahtevka je kršitev pravice industrijske lastnine; v predmetni zadevi kršitev tožnikove blagovne znamke M. Kršitev kot taka je objektivno dejstvo. Ne zahteva se krivda povzročitelja. Ta ni pomembna niti pri odločanju o posameznih zahtevkih, razen pri odškodninski odgovornosti, ker se ta presoja po določbah OZ, ki za neposlovno odškodninsko odgovornost določa...dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - industrijska lastnina - špediter - kršitev blagovne znamke - uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu - kršitelj - izvajalci storitvenih dejavnosti
Sodba in sklep III Ips 45/2003VS4083031.05.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIzbris registriranih znamk je vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena Pariške konvencije za varstvo indistrijske lastnine sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme konvencije nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti....jugoslovanske blagovne znamke - učinki prenosa pravic industrijske lastnine - izbris znamke - uporaba zlonamerne znamke - ničnost znamke - Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine
Sodba III Ips 36/2007VS400138314.07.2009Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETranzit ponaredkov prek Republike Slovenije sam po sebi še ne zadošča za uveljavitev pravice iz znamke po 47. členu ZIL-1. Postopek tranzita bi moral nujno voditi do trženja blaga v Republiki Sloveniji oziroma bi morala prodaja ali ponudba blaga v postopku tranzita nujno obsegati dajanje tega blaga na slovenski trg. Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi...blagovna znamka - kršitev pravice iz znamke v tranzitu blaga – tranzit ponaredkov – špediter – pravni viri – upoštevanje argumentacije iz odločb SES
Sodba X Ips 258/2009VS101198327.10.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer je določba, da z dnem, ko začne veljati ZIL-1, preneha veljati ZIL, končna določba, potrebne prehodne ureditve pa ZIL-1 nima, Vrhovno sodišče zaključuje, da točka a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 prekriva pravno praznino. Določbo točke a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 je treba razumeti ustrezno zoženo, tako da ne velja v tolikšnem obsegu, kolikor „je treba postopek pred Uradom...dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - razveljavitev znamke zaradi neuporabe – prehodne določbe ZIL-1 - prekrita pravna praznina – teleološka redukcija – zaključek postopka po določbah ZIL
Sodba X Ips 615/2008VS101161724.03.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve,...pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke – opisen, značajen znak – pridobljen razlikovalni učinek – predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti
Sodba X Ips 558/2008VS101246513.04.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVrhovno sodišče je že razsojalo na podlagi stališča, da četudi pojem podobnosti znamk v določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (se pravi, vključno s točkama b in c) nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od teh določb onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi...znamka – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobnost ali različnost znakov – celovita presoja podobnosti znamk
Sodba X Ips 245/2008VS101249413.04.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEV zvezi s pravilom, vsebinsko identičnim s točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je Sodišče Evropskih skupnosti (sedaj Sodišče Evropske unije) sprejelo stališče, da „celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev. V posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom...znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov – različnost znakov – celovita presoja – soodvisnost obojih podobnosti, v skladu s katero nižjo stopnjo podobnosti med primerjanimi blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami
Sodba III Ips 189/2008VS400155407.09.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESodišče druge stopnje je pri tem, kako pojmovati resno in dejansko rabo znamke v smislu drugega odstavka 120. člena ZIL-1, upravičeno sprejelo merila iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (SES) z dne 11. marca 2003 v zadevi Ansul C-40/01. Enkratna prodaja sama po sebi še ne pomeni pristne uporabe znamke. Kaj takega ne sledi niti iz sodbe SES z dne 11. maja 2006, C-416/04 P, s katero se je...industrijska lastnina – znamka – varstvo znamke – tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe – enkratna raba znamke - resna in dejanska raba znamke
Sodba X Ips 99/2009VS101240719.01.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem...podelitev patenta – ravnanje v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem – popoln patent – predložitev pisnega dokazila Uradu
Sodba in sklep III Ips 66/2008VS400156507.09.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZa presojo, da je izpodbijani patent nov, ne zadostuje, da se razlikujeta besedili definicije patenta in posamezne informacije, glede katere se trdi, da je škodljiva za novost patentiranega izuma. Za presojo o škodljivosti informacije je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je vsebina določene informacije, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku za določeno področje omogočala spoznanje o...industrijska lastnina - patent – delna ničnost patenta – novost izuma – presoja novosti patentiranega izuma
Sklep III Ips 179/2007VS400157826.10.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja tudi splošen interes za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk. Vsaka registrirana znamka pomeni tudi omejevanje svobode komercialnega izražanja vseh drugih podjetnikov. Vsak gospodarski subjekt zato že s tem, da nastopa na trgu,...oblikovalni tožbeni zahtevek - razlaga zakona - pravni interes za tožbo - blagovna znamka - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe procesne predpostavke za tožbo - razlaga ZIL-1
Sodba III Ips 21/2008VS400176117.05.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile. Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti...objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
Sodba in sklep III Ips 160/2008VS400178413.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka...blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Sodba II Ips 160/2011VS001447215.09.2011Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma. Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo...zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
Sodba III Ips 68/2010VS400184511.10.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEInteres tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1. Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne...industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Sklep II Ips 876/2008VS001500019.01.2012Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob praviloma pisnem prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila, ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem...avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
Sodba III Ips 3/2011VS400191628.02.2012Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDejanske ugotovitve obeh sodišč omogočajo zaključek, da celoten projekt kot splet tehnik in strateškega koncepta, predstavlja izdelano poslovno idejo oziroma poslovni know-how. Gre namreč za zbir znanja in pridobljenih izkušenj v zvezi s postopkom in organizacijo izbire dekleta za naslov K. ter spremljajočo strategijo trženja dogodkov, katerih se izbrano dekle udeležuje. Kot tak predstavlja...predpogodba - varstvo avtorske pravice - intelektualna storitev - know - how - poslovna ideja - prenos poslovne ideje s pogodbo
Sklep III Ips 30/2009VS400198320.03.2012Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPodlaga za prenos uporabe neregistriranega znaka je lahko univerzalno ali singularno pravno nasledstvo.singularno pravno nasledstvo - izpodbijanje pravice do znamke - uporaba znaka - prenos uporabe znaka
Sodba II Ips 1176/2008VS001517120.03.2012Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem...avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
Sodba X Ips 334/2010, enako tudi X Ips 341/2010VS101363929.02.2012Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb...kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktov
Sklep III Ips 15/2010VS400223012.02.2013Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVarstvo avtorskih pravic pojmovno vzeto nedvomno obsega tudi uveljavljanje pravic, ki gredo avtorjem in drugim imetnikom pravic v primerih, ko je pravica kršena, torej uveljavljanje nadomestnih pravic, kakršna je pravica do povrnitve morebitne škode, ki pri tem nastane. Ni videti razumnega dvoma, da ne bi enako veljalo tudi v primerih, ko je zatrjevano, da je bilo zaradi opuščene zakonske...avtorske pravice - kolektivno varstvo avtorskih pravic – uveljavljanje avtorskih pravic – povrnitev škode – aktivna legitimacija v odškodninskem sporu
Sodba III Ips 60/2012VS400224722.01.2013Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESodišči nižjih stopenj sta, upoštevaje zgodovinski kontekst oziroma razvoj zakonodaje na področju patentov in namen zakonodajalca, pravilno interpretirali, da določba 135. člena ZIL-1 pomeni, da snov (substanca), ki se uporablja kot zdravilo, ni bila varovana do v določbi navedenih rokov, čeprav sicer ni bilo ovire za njeno patentiranje.patent – vartvo patenta
Sodba X Ips 142/2013VS101449519.11.2013Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZa vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
Sodba III Ips 9/2012VS400242828.01.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEV primeru, ko se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago, za katerega je zahteval registracijo znamke, se blagovna znamka lahko izbriše le za to blago (ne pa tudi za blago, glede katerega prijavitelj ni ravnal v slabi veri). Kljub napačnemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje glede avtomatičnega raztezanja slabe vere prijavitelja na celotno...blagovna znamka - izbris blagovne znamke – dobrovernost prijavitelja znamke – dopuščena revizija
Sklep III DoR 31/2014VS400253927.05.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDopuščena revizija: - ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj, - kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF...dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - civilna kazen - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
VSRS sklep III DoR 83/2014, enako tudi III DoR 84/2014VS400259802.09.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINERevizija se dopusti glede vprašanj: - kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem...dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - stroški terenskega preverjanja - civilna kazen
VSRS sodba II Ips 126/2012VS001721206.11.2014Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEGlavni namen 57. člena ZASP je preizkus delovanja naprav. Zato je za prosto uporabo bistveno, da se varovane vsebine (npr. glasba) ne priobčujejo javnosti zaradi uživanja njih samih, ampak samo zaradi preizkušanja naprav, pri čemer je trajanje omejeno na tolikšen obseg, kot je potreben za preizkus delovanja.zahteva za varstvo zakonitosti - avtorsko pravo - prosta uporaba avtorskega dela - vsebinske omejitve avtorske pravice - preizkus naprav - zahteva za varstvo zakonitosti
Sklep G 8/2009VS400192919.12.2011Gospodarski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE – UPRAVNI SPORKer je odločitev o tožbi odvisna od odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11, je Vrhovno sodišče prekinilo postopek do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.prekinitev postopka – tožba Evropske komisije proti Sloveniji – skladnost določbe nacionalnega prava z direktivo - hujša kršitev pravil aktuarske stroke – povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Sklep Cp 7/2010VS001377031.01.2011Civilni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVOSodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in...priznanje tuje sodne odločbe – načelo kontradiktornosti – uporaba določil Uredbe ES 44/2001 – Bruseljska uredba I – razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora – priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe – pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sklep Cpg 2/2010VS400150320.04.2010Gospodarski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVOVrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi upnice zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo po Uredbi 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.evropski nalog za izvršbo – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo – stvarna pristojnost
Sodba G 8/2009VS400197613.03.2012Gospodarski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTIDoločbe direktive imajo praviloma učinek za posameznike na podlagi izvedbenih aktov, ki jih sprejmejo države članice. Vendar pa to ne izključuje možnosti posameznika, da se v razmerju do države sklicuje na obveznosti, ki za državo izhajajo iz direktive. Sodišče Evropske unije tako posamezniku priznava pravico, da se v primerih, ko država na podlagi direktive ne sprejme izvedbenih aktov...hujša kršitev pravil aktuarske stroke - načelo primarnosti prava eu - pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - odobritev povečanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - skladnost zakonskih določb s pravom EU - prepoved predhodne odobritve predlaganega povečanja premijskih stopenj - učinek direktive - sklicevanje posameznika na direktivo v razmerju do države - direktni učinek direktive - pogoji za direktni učinek direktive - tožba Evropske komisije proti državi članici
Sodba IV Ips 185/2010VS200544716.12.2010Kazenski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEKPisanja državnih organov, ki se vročajo naslovniku v tujino, se v državah članicah Evropske unije pošiljajo neposredno po pošti, je pa treba v primeru, če je organu, ki je izdal pisanje, znano, da naslovnik razume samo nek drug jezik, pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti (50. člen ZSKZDČEU). Klavzula o pravnomočnosti...zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - klavzula o pravnomočnosti – vročanje – pravna pomoč med državami članicami EU - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - jezik pisanj - prevod
Sklep II Ips 412/2010VS001617103.10.2011Civilni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEUPrekinitev postopka zaradi odstopa vprašanja o razlagi Direktive 2000/26/ES v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prekinitev postopka - obseg zavarovalnega kritja - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - zbitje oškodovanca s traktorjem - delo v skednju
Sklep X Ips 479/2012VS101468516.04.2014Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEUPrekinitev postopka zaradi odstopa vprašanja o razlagi drugega odstavka 8. člena Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod Direktive 2000/26/ES v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - priznanje označbe naravne mineralne vode - razlaga direktive - naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - druga vrtina - isti vodonosnik
Sodba X Ips 70/2010VS101274015.06.2010Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVOPrvi odstavek 35. člena in drugi odstavek 19. člena ZPOmK ustvarjata svojevrsten paradoks. Če je namreč kakšen del obrazložitve izbrisan, ni spoznatno, ali izbris obsega kakšne razloge o dejstvih in dokazih, na katere se odločba opira. Rešitev tega problema, ki nastane vsakič, ko Urad uporabi prvi odstavek 35. člena ZPOmK, po poti, da sodišče pridobi izvod odločbe brez izbrisanih delov,...banke – provizija za dvig gotovine na bankomatih – usklajeno ravnanje, katerega namen je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagotavljanje načela kontradiktornosti - ena odločba za več udeležencev – izbrisan del obrazložitve odločbe, ki se nanaša na podatki o soudeležencu, ki pomenijo poslovno skrivnost - načelo sorazmernosti – usklajeno ravnanje – indično sklepanje – upoštevni trg
Sklep Cp 6/2014VS001686222.05.2014Civilni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVOV konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.izvršljivost tuje sodne odločbe – nizozemska sodba - spustitev v postopek
Sodba I Ips 160/2007VS2405310.01.2008Kazenski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVOSodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave. Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila...dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranja
Sklep I Ips 327/2008, enako tudi I Ips 399/2008, XI Ips 19639/2011-70, XI Ips 19719/2011-64, XI Ips 84747/2010-64, XI Ips 33286/2011-147, XI Ips 3717/2012-50, XI Ips 61681/2012-93, XI Ips 8175/2013-33, XI Ips 15637/2013-92, I Ips 30826/2013-40, XI Ips 46198/2014-48VS200445125.09.2008Kazenski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi naloga po ZSKZDČEU ni dovoljena. zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor - evropski nalog za prijetje in predajo
Sklep I Ips 57323/2010-67 (I Ips 172/2010)VS200537023.09.2010Kazenski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZSKZDČEU ne predvideva izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočen sklep o predaji zahtevane osebe.postopek za prijetje in predajo med državami članicami – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Sklep XI Ips 19639/2011-73, enako tudi XI Ips 19719/2011-63, XI Ips 33286/2011-146,XI Ips 40138/2012-46, XI Ips 42757/2012-63VS200572111.08.2011Kazenski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZoper sklep o dovolitvi predaje zahtevane osebe po določbah ZSKZDČEU zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o predaji
Sodba X Ips 708/2007VS101258919.05.2010Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBEKer revident vloge na Agencijo za energijo ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, je bila vloga zavržena skladno s petim odstavkom 88. člena istega zakona. Taka odločitev tudi ni v neskladju z Direktivo 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg in električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES.dovoljena revizija - trg električne energije - spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji - roki za vloge - skladnost s pravom Evropske skupnosti - dopustnost časovne omejitve za vložitev vloge
Sodba X Ips 29/2009VS101210309.12.2009Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - ENERGETIKADobiček iz prezasedenosti (čezmejnih avkcij) ni izključen kot prihodek pri določanju cen sistemskih storitev.trg električne energije - določanje cen sistemskih storitev - dobiček iz prezasedenosti (čezmejnih avkcij) - Uredba 1228/2003/ES
Sodba X Ips 569/2008VS101207602.12.2010Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJE - ENERGETIKARevident zahteve za odločanje ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, zato je bila po petem odstavku 88. člena EZ zavržena, kar pa ni v nasprotju z Direktivo 2003/54/ES.trg električne energije – spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji oz. organizatorjem trga – roki za pisne zahteve – dopustnost časovne omejitve – skladnost s pravom ES
Sklep III R 68/2004VS4074621.12.2004Gospodarski oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJENacionalno sodišče lahko zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti, da odloči o predhodnem vprašanju, če se takšno vprašanje postavi v postopku pred njim in če meni, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna za izdajo odločbe v tem postopku, kar pomeni, da je procesna predpostavka dopustnosti izdaje sklepa, s katerim se predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti,...Sodišče Evropskih skupnosti - predhodno vprašanje države članice - predlog stranke - procesne predpostavke - zavrženje predloga
Sodba X Ips 189/2012VS101438504.09.2013Upravni oddelekPRAVO EVROPSKE UNIJEKer se v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke, izdane na podlagi revidentove vloge z dne 25. 2. 2008 oziroma zahtevka v znesku 347.306,00 EUR, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na vlogo z dne 23. 6. 2010 oziroma zahtevek v znesku 907.000,00 EUR, o katerem ni bilo odločeno z izpodbijano upravno odločbo.odprava posledic naravne nesreče – dovoljena revizija - škoda v gospodarstvu - vštevanje že izplačanih sredstev – namen dodelitve sredstev – odločba Evropske komisije – kumulacija pomoči – obseg upravne odločbe – odločitev o enem zahtevku - solidarnostna pomoč - odškodnina - de minimis
Sodba III Ips 128/2009VS400220022.01.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVOImenske delnice so po svoji naravi na meji med rekta in ordrskimi vrednostnimi papirji. V tem kontekstu je za učinek prenosa pravic iz imenskih delnic bistven tudi (nadaljnji) razpolagalni pravni posel, ki je veljavno opravljen bodisi z indosamentom (233. člen ZGD v zvezi z 246. členom ZOR) ali preko cesije s (končnim) vpisom v delniško knjigo (tretji odstavek 242. člena v zvezi s tretjim...povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – ravnanje stečajnega senata - dovolitev prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prenos imenskih delnic – vpis v delniško knjigo – protipravnost
Sodba III Ips 124/2007VS400142119.01.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVOEna od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v...posledice začetka stečajnega postopka - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F – vrnitev posojila družbenika - družba z omejeno odgovornostjo – delniška družba
Sodba III Ips 113/2007VS400145709.03.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVOS kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal. Ugovor, da so bile zaloge,...ločitvene pravice – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zavarovanje terjatev - zastava zalog
Sodba II Ips 516/2007VS001673511.02.2010Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVOČe terjatve zaradi zaključenega stečajnega postopka ni več, že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo.družba z neomejeno odgovornostjo – prenehanje družbe zaradi stečaja - osebna odgovornost družbenikov po zaključku stečaja – prenehanje terjatve
Sodba II Ips 924/2006VS001186928.05.2009Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVOPovedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega...odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža družbenika – izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register – dokazno breme – dokazni predlog za vpogled v drug spis – opredeljenost dokaznega predloga
Sodba III Ips 100/2009VS400207529.05.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – OBLIGACIJSKO PRAVOKonstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.prokura – pooblastilo za sklenitev pogodbe (aneksa) – razrešitev prokurista – sodni register – učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register – publicitetni učinek
Sodba III Ips 69/2008VS400161621.12.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILAKer naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.naročnik po zakonu o javnih naročilih – gradnja avtocest - podjemna pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika – odstop terjatve – zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti
Sodba III Ips 80/2010VS400230809.07.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVOTudi če bi se poslovna odločitev tožencev naknadno izkazala kot napačna, ta okoliščina sama po sebi še ne bi pomenila kršitve njune dolžne skrbnosti. Obveznosti članov uprave gospodarske družbe namreč niso obveznosti rezultata, temveč obveznosti (skrbnega) prizadevanja. V tej luči bi sodišče druge stopnje moralo upoštevati dejansko stanje ex ante – to je, da toženca v času...povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost člana uprave
Sodba II Ips 201/2010VS001659205.12.2013Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVORazlog za izbris družbe iz sodnega registra je bila njena neuskladitev z ZGD v predpisanih zakonskih rokih. Neutemeljen je zahtevek tožnika, ki kot družbenik od države zahteva odškodnino, ki naj bi mu zaradi tega nastala, saj ni bilo nepravilnosti niti v postopku vpisa družbe v sodni register niti v postopku izbrisa, vzrok za to pa tudi ni v dolgotrajnosti postopkov, v katerih so se reševali...povrnitev škode – škoda zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD – odgovornost države – odškodnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrnitev dokaznega predloga
Sodba III Ips 38/2010VS400218822.01.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVOOčitana protipravnost ravnanja revizorja je praviloma vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti, in sicer opraviti storitev revidiranja. Škoda, ki je v vzročni zvezi z očitano nepravilno opravljeno storitvijo revidiranja, je namreč po svoji naravi praviloma škoda zaradi zlorabe (pogodbenega) zaupanja. To pomeni, da je nastanek škode praviloma vezan na opustitev določenih ravnanj, ki jih...povrnitev škode – revidiranje - odgovornost revizorja – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme - prekluzija
Sodba II Ips 780/2007VS001198918.06.2009Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVOKljub temu, da je poslovodna funkcija in njeno opravljanje povezano s prevzemanjem poslovnih rizikov, je v tem primeru (ne)ravnanje direktorja označiti kot prevzemanje rizika, ki ga toženec ni opravičil z navajanjem posebnih okoliščin – prav nasprotno, smiselno ga je celo priznal in se skliceval na nemožnost organiziranja prevoza (kar pa je bilo v dokaznem postopku ovrženo).odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo – uničenje stvari družbe med vojno v SFRJ - malomarnost
Sodba III Ips 57/2012VS400217717.12.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVOČe pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč...odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
Sodba III Ips 50/2007VS400129707.04.2009Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVOKer ničnost opredeljujejo različna dejstva, bi jih morala zainteresirana stranka vsaj zatrjevati, da bi lahko sodišče po materialnih predpisih, veljavnih v času sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu delnic, to je po določbah ZGD in ZOR, na ničnost pazilo po uradni dolžnosti. Sodišče namreč ni moglo paziti na ničnost navedene pogodbe po uradni dolžnosti, če mu niso bila poznana dejstva,...ničnost skupščinskih sklepov – uveljavljanje ničnosti – upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti – trditveno breme – navajanje dejstev in dokazov – eventualna maksima - prekluzija
Sklep III Ips 85/2009VS400214423.10.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVONe glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 neomejeno zastopanje družbe s strani uprave ne velja v tistih primerih, kjer že sam zakon vsebuje določbe o pristojnosti drugega organa oziroma o njegovem sodelovanju. Morebitno nespoštovanje sklepa skupščine o odsvajanju lastnih delnic bi pomenilo kršitev prednostne pravice iz 8. alineje prvega odstavka 247. člena...lastne delnice - prodaja lastnih delnic – odsvajanje lastnih delnic – prednostna pravica – zastopanje družbe – zakonska omejitev zastopanja družbe – izključitev prednostne pravice – soglasje nadzornega sveta – prekoračitev pooblastil – obseg sodne presoje – uveljavljanje ničnosti – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – stranska intervencija
Sodba II Ips 265/2013VS001677403.04.2014Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKIV primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. ...spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zastaranje – davčni dolg družbe – prenehanje obveznosti
Sodba III Ips 22/2008VS400132914.07.2009Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVOKer tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala. ...izstop družbenika – prenehanje poslovnega deleža – predkupna pravica – izpodbijanje sklepov skupščine – aktivna legitimacija
Sklep in sodba III Ips 109/2011VS400198628.02.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVOČe je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega...ničnost – lastne delnice – vrnitev prepovedanih plačil – obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - posebni, samostojni vrnitveni zahtevek korporacijskopravne narave
Sodba in sklep III Ips 107/2011VS400257015.07.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni...dopuščena revizija - delničar - dolžnost prevzema poslovnega deleža - odpravnina - izvršilni postopek - originarna pridobitev - pridobitev delnic v izvršilnem postopku - prodaja delnic - ničnost - pooblastila izvršitelja - prekoračitev pooblastila
Sklep III Ips 40/2010VS400224520.03.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – DRUŽINSKO PRAVOPosamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze. Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje...delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Sklep III DoR 43/2009VS400148605.05.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOVrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka enoletnega roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – prekinitev postopka – rok za predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika
Sklep III DoR 25/2009VS400149809.02.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOVrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja sodne pristojnosti za odločanje o odstopu poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo.predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje - družba z omejeno odgovornostjo – odstop poslovodje – sodna pristojnost
Sodba III Ips 151/2008VS400165227.01.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOEnoletni rok za uveljavljanje terjatev do delničarjev je prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom preneha sama pravica in ne le pravica do pravnega varstva, kot je to v primeru zastaralnih rokov. Zakon načina uveljavljanja terjatve ne predpisuje, v vsakem primeru pa je potrebna določena aktivnost s strani upnikov, ki pa ni omejena zgolj na vložitev tožbe, temveč so pravno upoštevne...izbris družbe iz sodnega registra – izbris družbe zaradi neuskladitve z ZGD – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – aktivni družbenik – prekluzivni rok - prenos delnic – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sklep III DoR 10/2011VS400169929.03.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOAli je bil preklic skupščine delničarjev tožene stranke veljaven, čeprav niti ZGD-1 niti statut tožene stranke ne določata oblike in postopka preklica skupščine?dopuščena revizija – preklic skupščine – veljavnost preklica skupščine
Sklep III DoR 115/2010VS400176905.07.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOUpoštevaje razloženo, predlagateljica ni zadostila formalnemu kriteriju iz petega odstavka 367.b člena ZPP – sklicevala se je namreč na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi še iz časa pred uveljavitvijo ZGD-F.predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje sklepov skupščine – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodba II Ips 978/2008VS001514020.03.2012Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOPasivna procesna legitimacija je v pravdi stvar tožeče, ne tožene stranke. Podana je že s tem, ko tožeča stranka označi toženo za dolžnika oziroma, določneje, za nosilca obveznosti iz materialnopravnega razmerja z njim kot upnikom. Vse ostalo, tj. ali je toženec res to, za kar ga tožnik označuje, dolžnik torej, pa je stvar stvarne legitimacije in s tem presoje o utemeljenosti tožbenega...izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – univerzalno pravno nasledstvo družbe – pasiva procesna legitimacija družbenikov – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sodba II Ips 542/2007VS001480426.05.2011Civilni oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOZačetek teka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD je vezan na objavo vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe. Za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen...prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku – uveljavitev terjatve zoper družbenika – materialni prekluzivni rok – začetek teka roka – objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra – prekinitev in nadaljevanje pravde
Sklep III DoR 64/2012VS400216817.12.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOPogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.predlog za dopustitev revizije – izključitev družbenika iz družbe – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sklep III DoR 67/2012VS400223112.02.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti o vprašanju, ali je potrebno obvestilo delničarja družbi v smislu določila 532. člena ZGD-1 tudi v primeru, ko družba o pridobitvi več kot 25% delnic s strani delničarja že izve na drug način oziroma ko je družba na drug način obveščena o tem, da je delničar pridobil več kot četrtino delnic te kapitalske družbe.dopuščena revizija - dolžnost delničarja - obvestilo o kapitalskih povezavah - posledice kršitve dolžnosti obveščanja
Sklep III Ips 116/2011VS400250425.03.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVOSporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem...manjšinski delničarji – iztisnitev manjšinskih delničarjev – denarna odpravnina - odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - poravnalni odbor - poštena vrednost delnice - načelo kontradiktornosti -bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba III Ips 133/2007VS400207009.02.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVODoločbe 2. odstavka 41. člena ZGD ni mogoče uporabljati povsem mehansko, ne oziraje se na vsebino razmerij, opredeljenih v 1. odstavku 41. člena ZGD. Zakonska prepoved konkurence temelji na izhodišču, po katerem je treba prepovedati konkuriranje na trgu tistim osebam, ki imajo v družbi, ki ji konkurirajo, dovolj močan vpliv zaradi vloge, ki jo v družbi opravljajo.izgubljeni dobiček - družba z omejeno odgovornostjo - kršitev prepovedi konkurence - povrnitev premoženjske škode družbi - statutarna prepoved konkurence - omejitev svobode gospodarske pobude
Sklep I Up 1/2004VS1759930.11.2005Upravni oddelekPRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPORV upravnem sporu ni mogoče v skladu s 1. členom ZUS izpodbijati akta, če ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku za izvrševanje javnih pooblastil na podlagi določb ZZVO. prenehanje članstva v Zbornici za zasebno varovanje - upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt o zavrnitvi ugovora zoper akt o prenehanju članstva
Sodba U 411/95VS1320925.11.1999Upravni oddelekPRAVO DRUŽB - UPRAVNI POSTOPEKV 6. odst. 4. čl. ZGD predpisana izpolnitev z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti napotuje tudi na druge predpise in se ne nanaša samo na ta zakon. ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku
Sodba I Up 511/2004VS1604502.09.2004Upravni oddelekPRAVO DRUŽB - UPRAVNI POSTOPEKStranka, ki zahteva izločitev uradne osebe, mora dokazati obstoj okoliščin, zaradi katerih meni, da uradna oseba ni nepristranska; presojo, ali te okoliščine res vzbujajo sum v nepristranost uradne osebe, pa opravi upravni organ. preprečevanje omejevanja konkurence - izločitev uradne osebe - sum v nepristranost
Sklep I Up 1041/2000VS1635911.11.2004Upravni oddelekPRAVO DRUŽB - UPRAVNI POSTOPEKV skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP/86 se mora pritožbeni organ, ko vsebinsko obravnava pritožbo, opredeliti do bistvenih pritožbenih navedb. Njegova odločba mora biti obrazložena, saj je šele s tem razvidno, ali je obravnaval bistvene pritožbene navedbe in ali se je do njih opredelil. Citiranje listinskih dokazov, izvedenih v upravnem postopku pred upravnim organom prve stopnje, ne pomeni...ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku - upravni postopek - pritožba - odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
VSRS sodba III Ips 101/2013VS400264111.11.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVOPrilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi...ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - odstop terjatve - cesija - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Sodba II Ips 76/2006VS001059710.04.2008Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVOPo določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99....stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Sklep III Ips 25/2004VS4070623.03.2004Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVOZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem. zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka
Sklep III Ips 92/2005VS4088210.01.2006Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVOUvedeni, in še ne začeti stečajni postopek se ne more začeti toliko časa, dokler ni sklep o začetku postopka izbrisa razveljavljen (3. točka drugega odstavka 31. člena ZFPPod). Dokler v izbrisnem postopku ni odločeno o ugovoru, mora stečajno sodišče počakati z odločitvijo o izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 97. člena ZPPSL). zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe po ZFPPod - začetek stečajnega postopka
Sklep II Ips 640/2005VS0929721.09.2006Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTERSprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je...prenos poslovnega deleža družbenika - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - začetek učinkovanja vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - publicitetni učinek - pozitiven in negativen vidik publicitete - izbris družbe po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Sklep III Ips 175/2007VS400127530.09.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - SODNI REGISTERV registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri...zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
Sklep III Ips 118/2007VS400147402.04.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - SODNI REGISTERDejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika.zahteva za varstvo zakonitosti - družbena pogodba - pogodbena izključitev družbenika - posledice izključitve - vpis izključitve družbenika v sodni register
Sodba in sklep G 6/2011VS400201128.05.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - PREVZEMIRazmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti in je normodajno urejeno v več predpisih: v ZPre-1 in ZGD-1, tudi v ZPOmK in ZTFI. Gre za razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s strani druge družbe, ki je pomembno zaradi pravnih posledic, pri čemer je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebam posameznega zakona. ...prevzemi - prevzemni prag - koncern - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - (ne)vezano pooblastilo za uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna namera - izguba vseh glasovalnih pravic - implementacija Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem
Sklep I Up 277/2009VS101233709.02.2010Upravni oddelekPRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOROznačba imetnika znamke GGG v registru znamk z besedno zvezo „samostojni podjetnik A.A. s.p.,“ je pomenila, da je bila imetnica te znamke fizična oseba - A.A. Dejstvo prenehanja obratovalnice samo zase nima nobenega neposrednega učinka na položaj samostojnega podjetnika, ki je bil, upoštevaje dejanske ugotovitve, nosilec znamke GGG pred izpodbijano spremembo imetnika te znamke.procesna legitimacija v upravnem sporu - imetnik znamke – samostojni podjetnik – fizična oseba – prenehanje obratovalnice
Sodba II Ips 342/2010VS001649428.11.2013Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVOČe je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
VSRS sklep III Ips 72/2014VS400260507.10.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVOInštitut odškodninske odgovornosti pravne osebe je umeščen v sistem civilne nepogodbene odškodninske odgovornosti ter se zanj uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, zlasti inštitut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega. Pri odškodninski odgovornosti članov uprave gre namreč za odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju (v katerem člani uprave odgovarjajo družbi),...povrnitev premoženjske škode - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - odgovornost članov uprave - lastne delnice - pridobitev lastnih delnic - ničnost - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - pobot - pobotni ugovor iz naslova odškodnine - pobotni ugovor iz naslova neupravičene pridobitve - zavrženje revizije
Sodba in sklep III Ips 97/2006VS4093422.08.2006Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVOZGD je v 416. členu urejal predkupno pravico družbenikov kot obliko zakonite predkupne pravice pri nakupu poslovnega deleža, ki pa ni bila določena kogentno, s tem da so se za zakonito predkupno pravico glede na četrti odstavek 533. člena ZOR smiselno uporabljala pravila o prodaji s predkupno pravico (iz njegovega 527. - 533. člena). Tako se je smiselno uporabljalo tudi pravilo iz prvega...odsvojitev (enotnega) poslovnega deleža - predkupna pravica družbenikov - enotno sosporništvo
VSRS sklep II DoR 263/2014VS001723430.10.2014Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede pravnih vprašanj: 1. Ali v primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe tako, da je ta obveznost po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe, in torej, ali družbenik odgovarja v celoti za obveznost družbe; 2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka...dopuščena revizija - spregled pravne osebnosti - zmanjšanje premoženja družbe - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - aktivni družbeniki - obseg odgovornosti družbenika - odpis terjatev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
VSRS sklep II DoR 147/2014VS001723623.10.2014Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija je bila dopuščena: - v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju odgovornosti družbenika za obveznosti gospodarske družbe; - glede pravnega vprašanja (ne)pravilnosti oblikovanja konkretnega tožbenega zahtevka.dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obseg odgovornosti družbenika - oškodovanje upnikov - ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem - znižanje kupnine - tožba za vrnitev dela kupnine - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka tožba na vsebina tožbenega zahtevka
Sodba II Ips 1186/2008VS001500508.03.2012Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVOS tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).spregled pravne osebnosti - komisijska prodaja - sklenitev komisijske pogodbe - zloraba pooblastil - razpolaganje s premoženjem družbe
Sklep III Ips 13/2002VS4058921.11.2002Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - NELOJALNA KONKURENCARazlikovalni del firme ne more biti označba, ki napotuje na dejavnost. Zato imetnik firme, ki je v firmo vnesel določen generičen pojem, ki sicer napotuje na dejavnost, ne more drugemu imetniku firme preprečiti uporabe istega izraza v firmi. nelojalna konkurenca - dejavnost - firma (razlikovalni del) - oglaševanje dejavnosti - dejanje nelojalne konkurence po čl. 13/3-1 ZVK
Sodba III Ips 10/2002VS4053804.04.2002Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - LASTNINJENJEDelničar, ki ni uveljavljal ničnosti sklepa skupščine, s katerim je bila spremenjena struktura kapitala, s tem pa zmanjšana njegova glasovalna pravica, ne more na naslednji skupščini uveljaviti ničnosti na tej skupščini sprejetih sklepov iz razloga ker so bili sprejeti upoštevajoč glasovalne pravice, kakršne so izhajale iz spremenjene strukture kapitala, izglasovane že na prejšnji...lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbenega premoženja - delniška družba - ničnost sklepa skupščine d.d. - uveljavljanje ničnosti - sprememba strukture kapitala - zmanjšanje glasovalne pravice
VSRS sklep III Ips 66/2012VS400259315.07.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVOZa odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odločilna presoja, kakšen je bil osnovni kapital družbe, ali in katero premoženje je predstavljalo njegovo jamstvo ter ali in v kakšni meri je bilo s plačilom prevzema poslovnega deleža poseženo vanj.družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odsvojitev poslovnega deleža - osnovni kapital družbe - poseg v osnovni kapital družbe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodba II Ips 284/2011VS001704710.07.2014Civilni oddelekPRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVOGlede na dejanske ugotovitve, da je tožnica imela vse do izbrisa družbe polovični poslovni delež in status poslovodje, da se je zavedala, da obstoji sporni dolg družbe ter da je ta obveznost nastala, ko je v družbi še aktivno opravljala poslovodno funkcijo, je pravilna materialnopravno presoja nižjih sodišč, da tožnica ni imela položaja nepravega oziroma pasivnega družbenika.izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - odgovornost družbenika izbrisane družbe - pasivni družbenik - poslovodja - možnost vplivanja na poslovanje družbe - tožbe za nedopustnost izvršbe - razlogi za uveljavljanje tožbe za nedopustnost izvršbe
 izberi vse

izbrane: izvozi

Kupec je tisti, ki naj pazi.
Caveat emptor.