zapri pomoč

pomoč

V petek, 21. 5. 2010 ob 17.00 načrtujemo prehod na prenovljene spletne strani slovenskega sodstva.

Nova verzija uporabnikom spletnih strani omogoča še večjo preglednost in povezljivost podatkov, pri čemer izhaja tudi iz mnenj in predlogov uporabnikov. Vabimo vas, da si ogledate spremembe, novosti in dopolnitve.

Če pri uporabi strani naletite na kakšne težave, vas prosimo, da nas o tem obvestite na naslov:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

SELECT data4 AS related_content FROM content_data WHERE content_structure_id = '78_slo' AND publish_status = 'Y' AND publicated = 'Y' ORDER BY dateModified DESC LIMIT 1

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

vrhovno sodišče RS

Oddelki

Civilni oddelek
Delovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelek
Kazenski oddelek
Upravni oddelek

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
VSRS Sklep X Ips 252/2013VS101495609.12.2014Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPORVrhovno sodišče je, upoštevajoč tudi argumentacijsko moč odločb Sodišča Evropske unije, že v večih odločbah (nekatere so se nanašale tudi na kombinirane znamke) zavzelo stališče, kaj mora obsegati primerjava znamk: presojo vidne, slušne in pomenske podobnosti zadevnih znakov, zlasti presojo njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (to je dominantnih delov), pri čemer je...dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – že rešeno vprašanje – odstop od prakse ni izkazan - industrijska lastnina – blagovna znamka - podobnost znamk - kombinirani znaki - prevladujoč element - zelo hude posledice za stranko niso izkazane in konkretizirane
Sodba X Ips 175/2002VS100977925.02.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEKDa bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta...prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
Sodba I Up 198/2002VS1612126.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEKMožnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa. kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopku
Sklep I Up 1152/2002VS1695619.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEKSklep o prekinitvi postopka ni odločba, ni akt Urada, s katerim bi bilo meritorno odločeno o pravici ali obveznosti stranke v upravni stvari; torej ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. ZIL posebej določa, da se s tožbo v upravnem sporu lahko izpodbijajo le odločbe (in ne sklepi) Urada, pri čemer sklep o prekinitvi postopka za priznanje znamke, proti kateremu je možna pritožba,...priznanje znamke - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - upravni spor
Sodba X Ips 376/2006VS1965929.01.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEKIzjemoma je mogoče predlagati oziroma začeti obnovo tudi po poteku petletnega roka, vendar samo iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Dopis Zveze inženirjev Srbije in Črne gore, ki navaja priloge, ki jih je tožeča stranka priložila, da je lahko opravljala specialistični izpit za patente inženirje in zastopnike, ni novi akt, ki bi drugače reševal katerokoli relevantno predhodno...patentno zastopništvo - vpis v register - obnova postopka
Sodba X Ips 51/2008VS101155630.06.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPORRevidentka je zlorabila prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, s tem, da je onemogočala prehod uporabnikov storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (zavezancev), med konkurenti, med drugim z vezavo prenosa obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in tiste, ki je komunalni odpadek, ter zahteve po prenosu...upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – trg ravnanja z odpadno embalažo – pojem zlorabe – pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi niso povezane z vsebino teh pogodb – rezervni vzrok protikonkurenčne posledice – zloraba znamke
Sklep in sodba III Ips 156/2007VS400142709.02.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SESVrhovno sodišče je ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je Sodišče [Evropskih skupnosti] pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v...industrijska lastnina - blagovna znamka - zavrnitev predloga - blago v tranzitu - špediter - kršitev blagovne znamke - pojem tretje osebe, ki posega v pravico imetnika zavarovanega znaka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti
VSRS sodba III Ips 91/2013VS400264811.11.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTIZnamka Skupnosti je enotnega – skupnostnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek, zato se ne more registrirati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika, razen za celotno območje Unije (drugi odstavek 1. člena Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009). Sodišče druge stopnje je napačno interpretiralo Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009, s tem,...dopuščena revizija - blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - - znamka Skupnosti (CTM) - varstvo znamke Skupnosti (CTM) - tožba za izbris znamke in prepoved uporabe znaka - Nicejska klasifikacija - resna in dejanska uporaba znamke - podobnost znaka in proizvoda
Sodba III Ips 11/2001VS4047613.12.2001Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVOZnak za označevanje revije uporablja (v blagovnem prometu) izdajatelj revije in ne tisti, ki vanjo vlaga in ni izdajatelj. Pogodba je navidezna, če stranki sklenitve pogodbe v resnici ne želita. blagovna znamka - uporaba znaka v gospodarskem prometu - navidezna pogodba
Sodba II Ips 299/2003VS0748304.12.2003Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVOTožena stranka se mnogih pogodbenih določb ni držala, zato ji je sodišče naložilo odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi tega, ker ni pravočasno izdala druge in tretje kasete in zlasti, ker ni ažurno spremljala povpraševanja na tržišču. Sodišči sta upoštevali tudi razlago izvedenke, da tožena stranka ni poskrbela za objavo celostne barvne fotografije tožnika v slovenskih revijah....avtorska pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - predmet pogodbe - nemogoč predmet - ničnost - delna ničnost - posledice ničnosti - višina odškodnine - deljena odgovornost
Sodba II Ips 611/92VS0037121.04.1993Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVOPri določitvi odškodnine za tožnikovo gmotno škodo so bile pravilno upoštevane samo tiste okoliščine, ki so v zvezi s tožnikovim gmotnim prikrajšanjem. Ker ni podatkov, da bi bilo prikrajšanje večje v primerih, ko tožnikovo avtorstvo ni bilo navedeno, ali ko je bil naveden drug avtor, je pravilno, da te okoliščine niso bile upoštevane. varstvo avtorske pravice - odškodnina za gmotno škodo zaradi kršitve avtorske pravice
Sklep III DoR 23/2014VS400257708.07.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede vprašanj, - ali je pri računalniškem programu mogoče s prodajno pogodbo (po 435. členu OZ) prenesti vse materialne avtorske pravice na tem programu, - če je materialne avtorske pravice prenesla, ali je z izročitvijo uporabniškega imena in gesla opravila svojo dolžnost v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ter - ali je sodba sodišča...dopuščena revizija - materialna avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - prodajna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - uporabniško ime in geslo - izvorna koda - dostop do izvorne kode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba II Ips 718/93VS0070921.10.1993Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVOKot sta pravilno sklepali sodišči prve in druge stopnje, sama pogodba sicer ni bila pismena (56. člen ZAP), vendar je bila ta pomanjkljivost sanirana, saj je bila pogodba v vseh bistvenih sestavinah realizirana (2. odstavek 107. člena ZOR). Časovno opredeljeno je od spremembe dogovora glede skladbe dalje, predmet pogodbe postala uvertura in ne več kantata. Glede kantate pa je dokazni postopek...avtorska pogodba - pismenost pogodbe - realizacija pogodbe - pogajanja - stroški s pripravami za sklenitev pogodbe
Sklep II Ips 341/2004VS0812228.10.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVOV 168. členu ZASP je ob predvidenih strogih pogojih (predvsem krivda in njena stopnja) za kršitev avtorske pravice uvedel tudi inštitut civilne kazni. Ob načelu svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razloga, da pogodbeni stranki tudi pri sklenitvi pogodbe o izvajanju glasbe ne bi smeli dogovoriti pogodbene kazni (270. do 275. člen ZOR). Ob ugotovljenem, da se obveznost tožene...avtorsko pravo - avtorska pogodba - razmerje med avtorsko pravico in sorodno pravico - pravice izvajalcev glasbe - pogodbena kazen
Sodba II Ips 742/2005VS0896612.01.2006Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVOToženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del. kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari
VSRS sklep III Ips 141/2014VS400268318.02.2015Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVOZahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za...dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
VSRS sklep III Ips 142/2014VS400268418.02.2015Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVOZahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za...dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Sodba in sklep III Ips 91/98VS4032223.12.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCAZa soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije...avtorsko pravo - založniška pogodba - nelojalna konkurenca - soavtorstvo
Sodba III Ips 141/2007VS400155307.09.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - FIRMSKO PRAVOBolj kot je zgodnejša znamka razlikovalna, večja je verjetnost zmede, pri čemer je vir zmede lahko izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke, bodisi per se bodisi zaradi ugleda, ki ga uživa v javnosti, se pravi ali lastna (notranja) ali pridobljena razlikovalnost znamke (poznanost). Uspešna registracija firme ne izključuje možnosti posega v tujo znamko.industrijska lastnina – znamka – pravice iz znamke – izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke – varstvo znamke – tožba za prepoved uporabe znamke – firma – kolizija (konflikt) znamke in firme
Sodba II Ips 307/2006VS001155111.09.2008Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOToženec je v spornem obdobju uporabljal avtorske pravice subjektov, ki jih zastopa tožnik, v svojo korist, za katero je dolžan plačati nadomestilo. avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja - dokazovanje - zaslišanje priče - opredeljenost dokaznega predloga
Sodba in sklep II Ips 543/2003VS0848021.04.2005Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOPogodbeni imetnik posamezne materialne avtorske pravice, ki tako pravico brez avtorjevega dovoljenja prenese naprej na tretjo osebo, je kršitelj avtorske pravice in je že za sam prenos tuje avtorske pravice odgovoren po specialnih določbah ZASP in po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, ko pritožbeno sodišče na pritožbeno...avtorskopravno varstvo - kršitev avtorskih pravic - materialne avtorske pravice - moralna avtorska pravica - pravica uporabe in izkoriščanja avtorskega dela - pravica prenosa posamičnih avtorskih pravic - nadaljnji prenos avtorskih pravic - pravica reproduciranja avtorskega dela - pravica distribuiranja - pravica predelave avtorskega dela - pravica prevajanja - plačilo honorarja - civilna kazen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodba III Ips 65/98VS4020711.06.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOSodišča sodijo na podlagi dejstev, na katera opirajo stranke svoje zahtevke (četrti odstavek 338. člena ZPP). Vezana so na uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katera nato uporabijo materialno pravo (praemisa maior). Zato sta sodišči druge stopnje in prve stopnje utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek, ko sta pravilno zaključili, da je podlaga tožbenega...avtorske in sorodne pravice - pravice RTV organizacije - ustvarjanje in razširjanje RTV programov - varstvo pravic - prepovedna tožba - tožbena dejanska podlaga
Sodba III Ips 160/99VS4030209.03.2000Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVONosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke industrijska lastnina - blagovna znamka - izključna pravica uporabe blagovne znamke - tožba na ugotovitev ničnosti znamke - prekinitev postopka - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - izvedensko mnenje
Sodba in sklep III Ips 92/2002VS4062412.03.2003Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOČe se izkaže, da iz kakršnihkoli razlogov sodišče ni moglo upoštevati navedb, ki so bile dane v skladu z ZPP, že samo to predstavlja kršitev določb pravdnega postopka. Vendar gre v takšnem primeru le za relativno kršitev, ki jo mora upoštevati tudi revizijsko sodišče, kolikor je bila storjena pred sodiščem druge stopnje. Razlogi, da tožeča stranka tudi z zahtevkom za denarno...avtorsko pravo - pravica do predelave - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - civilna kazen - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - seznanitev sodišča z navedbami strank - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodba III Ips 120/2003VS4077126.01.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOPo določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel predhodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje...industrijska lastnina - razveljavitev mednarodne storitvene znamke zaradi neuporabe - časovna veljavnost ZIL (v razmerju do ZIL-1) - pravni interes za tožbo - (privilegirana) sprememba tožbe - neuporaba znamke (neopravljanje storitev pod registrirano znamko) - izrek sodne odločbe - odgovor na revizijske navedbe
Sklep III DoR 84/2011VS400190505.12.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede vprašanj iz izreka odločbe.dopuščena revizija – industrijska lastnina - izbris znamke iz registra – dobra vera – slaba vera prijavitelja znamke
Sklep II DoR 136/2012VS001536214.06.2012Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč, da je tožnik upravičen v svojem imenu in za račun avtorjev izterjevati plačila nadomestil za reproduciranje glasbenih del na fonograme.dopuščena revizija – avtorsko pravo - prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – mehanične pravice – pooblastilo za izterjavo nadomestil – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del na fonograme – pomembno pravno vprašanje
Sklep III Ips 103/2011VS400249225.02.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVOPo določbi četrtega odstavka 120. člena ZIL-1 se šteje, da imetnik uporablja znamko, če se ta uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena. Ni dvoma, da nosi imetnik znamke dokazno breme tudi v takem primeru. Zatrjevati in dokazati mora, da je soglašal, da znamko uporablja druga oseba in jo ta tudi dejansko uporablja. S tem je odgovorjeno na prvo...dopuščena revizija - industrijska lastnina - blagovna znamka - uporaba blagovne znamke - dokazno breme - razveljavitev blagovne znamke - prerekanje trditev - priznanje dejstev
VSRS sklep III DoR 130/2014VS400264207.11.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede vprašanj: - ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek; - ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.dopuščena revizija - blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - tridimenzionalna znamka - model - razlikovalni učinek
VSRS sklep III DoR 162/2014VS400266421.01.2015Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVORevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera za ugotovitev in potrditev kršitve pravice na računalniškem programu dovolj posest računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se ve, ali bi se lahko domnevalo, da je nedovoljen primerek (druga točka 116. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah), ali pa je treba dokazovati uporabo računalniškega...dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - uporaba računalniškega programa
Sodba X Ips 914/2005VS100998722.04.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPORUkrepi po Zakonu o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL) se nanašajo tudi na blago v tranzitu. zaseg blaga - carinski ukrepi zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine
Sklep X Ips 1481/2006VS101106304.03.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPORGlede na prvi odstavek 11. člena ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne...dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - zaseg blaga
Sodba in sklep III Ips 63/2013VS400258117.06.2014Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEKSodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek ...industrijska lastnina - kršitev intelektualnih pravic - carinski ukrepi - uničenje ponarejenega blaga - hramba blaga - stroški hrambe blaga - stroški uničenja blaga - sodno varstvo imetnika pravica intelektualne lastnine - povrnitev stroškov izvedbe carinskih ukrepov - pristojnost - upravni postopek - sodni postopek
Sodba II Ips 513/2006VS001121311.09.2008Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEImetnik, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne more brez dovoljenja avtorja te pravice prenesti naprej na tretje osebe, če ni s pogodbo določeno drugače (prvi odstavek 78. člena ZASP). Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice, morajo biti sklenjeni v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Ob kršitvi te določbe se sporne ali nejasne...avtorska pogodba - materialne avtorske pravice - načelo in dubio pro auctore - teorija o pogodbenem namenu prenosa - civilna kazen
Sodba II Ips 276/2006VS001122409.10.2008Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEŽe na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP je moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Zaradi določitve dovoljenega obsega citata pa so v prvem odstavku 51. člena ZASP še dodatno taksativno naštete kategorije del, in sicer s področja fotografije,...avtorsko delo - citat - glasbena avtorska dela - svoboda citiranja - svobodni pretok informacij - prepoved reproduciranja glasbenih avtorskih del
Sodba II Ips 418/92VS0011428.01.1993Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDelo tonskega mojstra pri snemanju ansambla na matrico za razmnoževanje na kasete, ni avtorska stvaritev. avtorsko delo - delo tonskega mojstra
Sodba II Ips 304/2008VS001152622.05.2008Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDolžnost pridobitve materialnih avtorskih pravic in plačila nadomestila za uporabo avtorskih del je eno temeljnih načel avtorskega prava. Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - avtorski honorar
Sodba II Ips 213/2008VS001162426.02.2009Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDa bi za citiranje glasbenih avtorskih del, veljale posebnosti, ne drži. Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Ker so glasbena avtorska dela običajno materialno fiksirana v obliki zapisa skupka partov...avtorsko pravo - omejitve avtorske pravice - citiranje avtorskega glasbenega dela - gramatikalna razlaga zakona
Sodba II Ips 1018/2007VS001180319.03.2009Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEToženca le z izdelavo projektne dokumentacije za objekt, ki naj bi stal na za zdaj še nezazidanem zemljišču toženca, v že realizirani objekt nista mogla poseči, zato predpostavke za kršitev pravice do predelave iz 44. člena ZASP niso podane. Dejstvo, da je tožnik zasnoval arhitekturno ureditev kot enovito celoto, ne more biti odločilno. Predelava je stvaritev, pri kateri se prevzemajo...varstvo avtorske pravice - predelava arhitekturnega avtorskega dela - pravica do spoštovanja dela
Sodba II Ips 149/96VS0315128.05.1997Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEMaterialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek...industrijska lastnina - model in vzorec - varstvo modela - oblika telesa - ničnost pravic in razveljavitev znamke
Sodba II Ips 47/98VS0435704.02.1999Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVprašanje, ali je določena stvaritev avtorsko delo, res vprašanje materialnopravne narave, ker gre pri pojmu avtorskega dela, kot je opredeljen tako v prejšnjem Zakonu o avtorski pravici (Ul. SFRJ št. 19/78, 24/86 in 21/90; v nadaljevanju: ZAP) v 3. in 4. členu, pa tudi v sedanjem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ul. RS št. 21/95; v nadaljevanju ZASP) v 5. členu, za pravni standard....avtorsko pravo - avtorsko delo kot pravni standard - varovana dela - kartografsko delo - faze nastajajočega avtorskega dela - soavtorstvo
Sodba II Ips 231/99VS0461217.12.1999Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBesedilo, sprejeto po določenem postopku, nadzorovanem v upravnem in sodnem postopku, ki ga sprejme institucija z javnimi pooblastili za delovanje druge svoje institucije (razsodišča), ne more uživati avtorskopravnega varstva. avtorsko nevarovano delo - uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja - splošni akti borze - pravilnik razsodišča - dejavnost javnopravnega pomena
Sodba II Ips 294/99VS0465519.01.2000Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEAvtorska pravica na računalniškem programu sicer nastane pri avtorju, ki ga je ustvaril, vendar pa je v zakonu določena domneva prenosa avtorskih pravic na delodajalca. računalniški program kot avtorsko delo - delovno razmerje in avtorska pogodba
Sodba II Ips 463/99VS0521820.04.2000Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEAvtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno...avtorsko pravo - prenos materialnih avtorskih pravic - oblika pogodbe - ničnost - pravica skesanja
Sklep II ips 371/99VS0555706.09.2000Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe. Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo. Ničnost...industrijska lastnina - tožba na ugotovitev ničnosti patenta - nov izum - javna uporaba izuma
Sodba II Ips 162/2000VS0557620.09.2000Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEŽe sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne. varstvo avtorskih pravic - materialne avtorske pravice - pravica objave avtorskega dela - izkoriščanje avtorskega dela - plačilo avtorskega honorarja - sklenitev avtorske pogodbe - mandatna tožba - napačna pravna podlaga računa
Sodba II Ips 483/2000VS0610413.06.2001Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZa soavtorstvo gre tedaj ko je avtorsko delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb in je nedeljiva celota. Pri združenem delu pa gre za deljivo delo, nastalo brez skupnega ustvarjalnega sodelovanja. V tem primeru ima vsak avtor avtorsko pravico na svojem delu. avtorsko pravo - soavtorstvo - združeno avtorsko delo - likovna oprema učbenika - založniška pogodba - prednostna pravica sklenitve pogodbe
Sodba II Ips 225/2001VS0642717.01.2002Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožbo na podlagi drugega odstavka 123. člena ZVIT je mogoče vložiti ves čas trajanja modela (po noveli, ki je začela veljati 27. januarja 1990, Ur. l. SFRJ, št. 3/90, 10 let, šteto od vložitve prijave). industrijska lastnina - avtorstvo modela - aktivna legitimacija - domneva kdo je avtor - varstvo modela
Sodba II Ips 377/2001VS0654220.03.2002Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEUgotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo. varstvo avtorskih pravic - avtorsko delo - skladba - predelava (aranžma) skladbe
Sodba II Ips 501/2001VS0666730.05.2002Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo določilu 2. točke prvega odstavka 167. člena ZASP je predpostavka za utemeljenost odstranitvenega zahtevka okolnost, da kršitev še traja. avtorsko pravo - varstvo moralnih avtorskih pravic - odstranitvena tožba - trajanje kršitve v času sojenja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve moralnih pravic avtorja
Sodba II Ips 337/2003VS0752527.11.2003Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPojem računalniškega programa v smislu 111. člena ZASP, zajema programe v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdelavo, kakor sodi tudi tožnikovo projektno gradivo. Ob prenosu oziroma preslikavi poslovnega procesa v informacijski proces, je bilo treba najprej pripraviti pripravljalno projektno gradivo, torej analizo poslovnega procesa. Brez tega gradiva prenos v...avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - prehod materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - računalniški program - delovno razmerje in avtorska pogodba - odškodnina
Sodba II Ips 47/2003VS0759029.01.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEV avtorskem pravu je predpisana solidarna odgovornost več kršilcev avtorske pravice. Civilno kazen v višini do 200 odstokov povečanja običajnega honorarja je mogoče naložiti samo tistim med njimi, ki so kršitev avtorske pravice storili namenoma ali iz hude malomarnosti. odškodnina - avtorsko pravo - civilna kazen - avtorsko delo - objava sodbe - stopnja krivde - avtorskopravno varstvo - fotografija - kršitev moralne avtorske pravice - solidarna odgovornost kršilcev - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic - namerna kršitev - kršitev iz hude malomarnosti
Sodba II Ips 125/2003VS0771625.03.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožnikovo delo je strokovno mnenje ali študija, ki temelji na ekonomskih in finančnih znanostih, obravnava pa ekonomsko smotrnost investicije v dogradnjo kletnega prostora, njegovo opremo in izvajanje diskontne prodaje. Pri tovrstnih delih pa ni avtorskopravno varovana njihova vsebina, ideja, misel, ki temelji na znanosti, temveč le njihova zunanja predstavitev. Zatrjevana vključitev...avtorsko delo - predelava avtorskega dela - kršitev materialnih avtorskih pravic - avtorskopravno varstvo - strokovno mnenje o ekonomski smotrnosti investicije - uporaba avtorskega dela - sprememba oblike avtorskega dela
Sodba II Ips 153/2003VS0792403.06.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENaslov avtorskega dela mora biti individualna intelektualna storitev, da lahko uživa avtorskopravno varstvo. Naslov Brez zavor ni upravičen do tega varstva, ker zaradi majhnega deleža izkoriščenosti, nizke stopnje sporočilnosti ter majhnega vložka ustvarjalnosti ne dosega ustrezne ravni individualnosti. avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - naslov avtorskega dela - individualnost - besedna zveza " brez zavor "
Sodba II Ips 115/2003VS0798923.09.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDoločbo drugega odstavka 58. člena ZAP je mogoče realizirati le tedaj, če se z uporabo avtorskega dela doseže nesorazmeren dobiček, ki ni bil vnaprej pričakovan. prenos avtorske pravice - založniška pogodba - sprememba založniške pogodbe - všina avtorskega honorarja - uspešnice - odškodnina zaradi objave na srbohrvaškem jezikovnem območju
Sodba II Ips 133/2004VS0804823.09.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEV pogodbah za osem filmskih del je tožnik nastopil kot avtor (eden izmed avtorjev) kinematografskega dela in Viba film kot producent. Šlo je za pogodbe o kinematografskem delu. S pogodbo o kinematografskem delu prenesejo avtorji na proizvajalca pravico snemanja, reproduciranja, dajanja v promet in javnega prikazovanja kinematografskega dela. Gre za eno izmed oblik prenosa avtorskih pravic. Tožnik...avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - pogodba o kinematografskem delu - prenos avtorskih pravic - delež na filmskem delu - neupravičena pridobitev
Sodba II Ips 552/2003VS0808410.11.2004Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri avtorski pogodbi o naročilu računalniškega programa ZASP v 112. členu določa domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic avtorja na naročnika, vendar s pomembnim dostavkom: če ni v pogodbi drugače določeno. Tak drugačen dogovor je v domeni pogodbene svobode avtorja in naročnika računalniškega programa. Zato sta se pravdni stranki lahko dogovorili, da si tožnik kot avtor pridrži...avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko pravo - avtorska pogodba - objava sodbe - naročilo - obseg objave sodbe - računalniški programi - pravica predelave - prenos materialne avtorske pravice - pridržanje materialne avtorske pravice - vsebinske omejitve avtorskih pravic - prepovedna tožba
Sklep II Ips 679/2003VS0861313.04.2005Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEOkoliščina, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del javnosti, ni eksplicitno predpisoval plačila za javno oddajanje, še ne pomeni, da je lahko radiodifuzijska organizacija uporabljala pravice brezplačno. avtorsko pravo - kolektivno avtorskopravno varstvo - materialne avtorske pravice - plačilo avtorskega honorarja - nedovoljena uporaba glasbenih del - javno oddajanje - RTV organizacija
Sodba II Ips 29/2004VS0884727.10.2005Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDoločba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo. avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
Sodba II Ips 678/2006VS0949309.11.2006Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIzvrševanje nalog vzgoje in izobraževanja spada v upravno področje, saj te naloge izvršujejo na podlagi zakonov in drugih predpisov upravni organi sami, ali preko javnih podjetij in zavodov, z dajanjem koncesij in z drugimi ukrepi, katerih delovanje upravni organi nadzorujejo. Gre za izvrševanje oblastvenih upravičenj, s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljanov in druge družbene...avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Sodba II Ips 879/2006VS0978318.04.2007Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEAvtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v...avtorski honorar - javno izvajanje neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih del
Sodba X Ips 1123/2006VS101051521.10.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETudi če pojem podobnosti znamk v zadevnih določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od njih onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z...znamka - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov - različnost znakov - celovita presoja podobnosti znamk - prag podobnosti oziroma različnosti znakov
Sodba U 889/92VS1034816.09.1993Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVpis v register patentnih zastopnikov na podlagi 2. odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov je dopusten, če je predlagatelj izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente. Eden od pogojev je zahteval končano pravno ali tehniško fakulteto. vpis v register patentnih zastopnikov - pogoji
Sodba U 1360/93VS1163410.05.1995Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo. blagovna znamka - pravica do blagovne znamke
Sodba U 610/94VS1195231.01.1996Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEUpravni organ je s tem, ko je zahtevo za priznanje modela oz. vzorca s sklepom vrnil vložniku, ker naj bi bila ta podana na neveljavnem obrazcu UVILM-1, kršil določbo 2. odstavka 55. člena zakona o industrijski lastnini, ker vložnika ni prej pozval, da odpravi pomanjkljivosti. model ali vzorec - priznanje
Sodba VI Ips 6/95VS1196522.01.1996Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE56. člena zakona o industrijski lastnini, po katerem se prijava zavrže, če prijavitelj ne odpravi vseh pomanjkljivosti in zato ni mogoče ravnati po prijavi, ni mogoče razlagati tako, da se prijava, v kateri se zahteva varstvo blagovne znamke za več razredov, zavrže tudi za tiste razrede oz. v tistem delu, v katerem niso bile ugotovljene nikakršne pomanjkljivosti. Če je mogoče zahtevi za...blagovna znamka
Sodba U 698/94VS1211223.05.1996Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe v postopku predhodnega preizkusa prijave modela oz. vzorca niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je prijavo mogoče zavreči samo, če zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti ni mogoče ravnati po prijavi. model in vzorec - prijava
Sodba U 1267/94VS1252014.05.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENezakonit je posamični upravni akt, če temelji na podzakonskem predpisu, ki ga je ustavno sodišče odpravilo. model in vzorec - prijava - nepopolna vloga
Sodba U 1631/94VS1256517.04.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZavrženje prijave po 56. členu ZIL je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odst. 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi. Po določbi 1. odst. 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve,...model - prijava - pogoji
Sodba U 322/94VS1259710.09.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo določbi 77. člena ZVITIZR (novela iz leta 1990) registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 23. člena novele, s katero je bilo določeno trajanje patenta 20 let šteto od...patent - varstvo patentov
Sodba U 252/94VS1261625.09.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINERoki veljavnosti prenešenih pravic patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente v Beogradu z dne 10.12.1981 (za katere čas trajanja patenta v odločbi ni določen), se računajo po določbi 2. odstavka 122. člena novele ZIL. patent - prenos pravic patenta
Sodba U 257/94VS1271528.08.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega...patenti - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Sodba U 448/94VS1274922.10.1997Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe je tožeča stranka že pri Zveznem zavodu za patente plačala pristojbino za 14. leto trajanja patenta, potem glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997 (Ur.l. RS, št. 34/97 z dne 7.6.1997) za 14. leto ni dolžna plačati pristojbine in če 14. leto trajanja patenta pomeni obdobje od 31.10.1993 do 31.10.1994, tudi ni bilo podlage za odločitev, da mora tožeča stranka...patenti - vzdrževanje patenta - pristojbina - določitev pristojbine
Sodba U 504/95VS1321211.02.2000Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBistveno je, da prepoved zavarovanja znamke, ki vsebuje kratico imena kakšne države, določa zakon (9. točka 1. odst. 19. čl. ZIL), ki ni v nasprotju z določbami 1) 6 ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, saj 6. člen te konvencije določa, da pogoje za prijavljanje in registracijo tovarniških ali trgovskih znamk določi vsaka država s svojo nacionalno zakonodajo;...zavarovanje blagovne in storitvene znamke - kratica države
Sodba I Up 107/98VS1388210.10.2001Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEMožnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene. varstvo industrijske lastnine - plačilo pristojbin za pridobitev pravice industrijske lastnine
Sodba I Up 95/99VS1446321.03.2002Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga oz. storitev, se glede na določbo drugega odstavka 18. člena ZIL upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oz. prometu storitev v Republiki Sloveniji. priznanje blagovne znamke
Sodba I Up 236/99VS1450704.04.2002Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožeča stranka ni ravnala po sklepu tožene stranke, v katerem jo je opozorila, da plačila pristojbine predstavlja pogoj za priznanje pozitivne odločbe o podelitvi patenta, je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 39. člena ZIL zavrgla prijavo. prijava patenta - neplačilo pristojbin - prenos
Sodba I Up 156/99VS1527216.04.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožena stranka ni napravila z mednarodno zagotovljenimi kriteriji primerjave podobnosti proizvodov tožeče stranke s proizvodi, katerih znak je zavarovan z znamko, tudi ni imela podlage za zavrnitev prijave za zavarovanje znaka tožeče stranke z znamko. znamka - zavarovanje znaka - predmet pravnega varstva - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje
Sodba I Up 644/99VS1528006.03.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE Pravna podlaga za nadaljevanje postopka za priznanje blagovne znamke v RS je podana, v kolikor je bila prijava blagovne znamke pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu vložena do vključno 3. aprila 1992. blagovna znamka - prenos prijave in nadaljevanje postopka za priznanje blagovne znamke
Sodba I Up 981/99VS1556918.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997) zavrgel. blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Sodba I Up 961/99VS1569512.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe niso plačane pristojbine za vzdrževanje veljavnosti patenta oz. tudi po opozorilu niso plačane v naknadnem roku 6 mesecev, ta pravica neha veljati. prenehanje veljavnosti patenta - plačilo pristojbin
Sodba I Up 839/99VS1570618.11.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDoločba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje...priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Sodba I Up 1055/99VS1573809.12.2003Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPravno varstvo lahko pridobijo tudi znaki, ki sami po sebi sicer ne bi bili primerni za razlikovanje, če so postali razlikovalni na trgu z dolgotrajno uporabo. blagovna in storitvena znamka - pravno varstvo - pogoj za priznanje znaka - primernost znaka za razlikovanje
Sodba I Up 329/2001VS1581810.02.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESporočenemu naslovu za dopisovanje ni mogoče odreči pravnega pomena in učinka. S tem ko je stranka sporočila naslov za dopisovanje, ki je bil različen od njenega takratnega sedeža, je Uradu sporočila, da naj ji pisanja ne vroča na njenem sedežu. Prenehanje patenta je odvisno od prejema opozorila, da je nosilka patenta zamudila rok za plačilo pristojbine za ohranitev njegove veljavnosti....prenehanje veljavnosti patenta zaradi neplačila pristojbine za vzdrževanje njegove veljavnosti - opozorilo - vročitev - naslov za dopisovanje (sedež)
Sodba I Up 628/2000VS1591016.04.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe je znak, ki je predlagan za registracijo kot blagovna znamka podoben prej zavarovanemu registriranemu znaku za isto ali podobno vrsto blaga, se predlaganega znaka ne sme registrirati, če bi ta podobnost lahko povzročila zmoto pri povprečnemu potrošniku. Če gre za znak oz. oznako za prehrambene proizvode, primerjave glede istovrstnosti ali podobnosti blaga ni treba opraviti za vsak proizvod...industrijska lastnina - registracija blagovne znamke - podobnost znakov in blaga - nesodelovanje vlagatelja v upravnem postopku - glavna obravnava
Sodba I Up 497/2000VS1591516.04.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESama upokojitev oziroma dolžnost prerazporeditve dela na druge zaposlene zaradi upokojitve, ki se je zgodila 14 dni pred iztekom roka, ki je bil zamujen, ni opravičljiv vzrok za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, ker ne gre za takšne okoliščine, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. patentna prijava - zamuda roka za podelitev patenta - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Sodba I Up 359/2000VS1593425.05.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri preizkusu pogojev za priznanje znaka v sliki za blagovno znamko je glede na namen, ki ga zakon (ZIL) daje blagovni znamki, izhodišče preizkusa celostna podoba znaka; celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom. Če gre za prehrambeno blago, kot v obravnavanem primeru, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno...blagovna znamka - priznanje znaka v sliki za blagovno znamko - preizkus pogojev
Sodba I Up 716/2001VS1599406.07.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEŽe sama uporaba simbola krone ne more biti podlaga za zavrnitev znamke prizadete stranke, če niso izpolnjeni ostali pogoji iz določbe 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL. varstvo mednarodno registrirane znamke
Sodba I Up 233/2000VS1611012.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji...blagovna znamka - prenos in vzdrževanje znamke - sodelovalna dolžnost nosilcev pravic
Sodba I Up 481/2000VS1611112.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIzhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota. Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma...priznanje blagovne znamke - podobnost prej zavarovanemu znaku - sloveča znamka
Sodba I Up 690/2001VS1614112.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIstovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen. blagovna znamka - priznanje blagovne znamke - istovetnost
Sodba I Up 589/2001VS1616912.10.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, ali je znak primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL) in ali je podoben prej zavarovanem znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga (7. točka 1. odstavka 19. člena ZIL), je treba izhajati iz celovitosti oziroma iz celotnega vtisa, ki ga na povprečnega potrošnika napravi posamezen znak. Celostni vtis je namreč tisto, kar...blagovna znamka - priznanje blagovne znamke - znak, primeren za razlikovanje blaga
Sodba I Up 336/2002VS1618914.07.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEJavni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o...kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Sodba I Up 695/2000VS1628723.11.2004Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETemeljna funkcija blagovne znamke je omogočiti razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Razlikovalna funkcija pa lahko uresničuje le, če je z znamko zavarovani znak mogoče razlikovati od drugih znakov, ki so v gospodarskem prometu v uporabi za enako ali podobno vrsto blaga. mednarodno registrirana blagovna znamka - varstvo znamke - preizkus izpolnjevanja pogojev - zavrnitev varstva
Sodba I Up 266/2002VS1684505.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZainteresirana oseba lahko torej zahteva razveljavitev znamke, vendar samo na dejanski podlagi iz 90. člena ZIL in v postopku iz 91. člena ZIL. Razveljavitve znamke v drugem postopku, na primer v postopku za priznanje znamke, zakon ne predvideva. Pri presoji, ali je znak podoben prej zavarovanemu znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto storitev, je treba izhajati iz celotnega vtisa, ki ga...priznanje znamke - podobnost znaka
Sodba I Up 376/2002VS1684605.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena. Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko...priznanje znamke - prednostna pravica za enak, ne pa podoben znak
Sodba I Up 11/2003VS1697120.04.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDelodajalec lahko pod določenimi pogoji izplačuje delojemalcu tako plačo kot avtorski honorar za avtorsko delo, opravljeno v delovnem razmerju, in sicer kumulativno. avtorske pravice - kumuliranje plač in avtorskih honorarjev
Sodba I Up 1196/2002VS1758101.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKot znamka se ne more zavarovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. Besedna zveza "rumene strani" je opisovalna za prijavljene proizvode in storitve, zaradi česar znak ni primeren za razlikovanje blaga in storitev v gospodarskem prometu. znamka - pogoji za priznanje znamke - znak primeren za razlikovanje blaga
Sodba I Up 1207/2002VS1758201.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKot znamka se ne more razlikovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. znamka - pogoji za priznanje znaka - znak, primeren za razlikovanje
Sodba I Up 142/2003VS1767107.06.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBeseda "ETIS" prijavljenemu znaku ne daje posebne in zahtevane razlikovalnosti, da bi bilo znak mogoče zavarovati z znamko. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedilo "elektronski Telefonski imenik Slovenije" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "ETIS", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o točno določeni vrsti blaga oziroma storitvi. Pojem povprečnega potrošnika v zakonu...priznanje znamke - pojem povprečnega potrošnika
Sodba I Up 849/2002VS1767201.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZnak nima minimalnega razlikovalnega učinka, ki bi povprečnemu potrošniku omogočil določitev izvora blaga, saj ne vsebuje konkretne, na blago vezane opisne izjave. Gre le za promocijsko formulo, katere namen je pritegniti pozornost tako potencialnih kupcev blaga kot tudi povprečnega potrošnika. priznanje znamke - razlikovalni učinek znaka
Sodba I Up 1190/2004VS1767301.09.2005Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEAngleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne...priznanje znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znaki - zavarovanje opisnega znaka z znamko
Sodba I Up 1140/2004VS1796723.05.2006Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPodobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče,...priznanje besedne znamke - zamenljiva podobnost - pomenska različnost znakov - vizualna in fonetična podobnost znakov
Sodba X Ips 812/2004VS1952911.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku. podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 1140/2005VS1953011.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 779/2006VS1965829.01.1998Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožeča stranka je zamudila rok za predložitev slovenskega prevoda patentnih zahtevkov za razširitev evropskega patenta in plačilo pristojbine, vendar je hkrati predlagala nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1. Razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi ni relevantno, saj v 67. členu ZIL-1 razlika ni omenjena. patent - razširitev patenta - evropski patent - nadaljevanje postopka po zamudi
Sodba X Ips 239/2003VS1966129.01.2008Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta...patent - izum - prenos patenta
Sodba X Ips 1138/2004VS1966218.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba X Ips 281/2005VS1966318.12.2007Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPrimerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali...podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu
Sodba III Ips 89/2008VS400127816.12.2008Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPresoja vprašanja o višini nadomestila, do katerega je upravičen izumitelj za izum, ki ga je ustvaril v okviru delovne organizacije. nadomestilo za izkoriščanje izuma - višina nadomestila - pravna praznina - prispevek izuma k dohodku delovne organizacije - korist od izuma
Sodba III Ips 8/95VS4003704.12.1996Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEI. Nosilka modela se že po zakonu šteje za avtorico nove oblike telesa oziroma za pravno naslednico avtorja (2. odst. 85. člena ZVIT). Zato je samo ona upravičena s tožbo iz 117. člena ZVIT preprečiti drugim neupravičeno izkoriščanje zavarovane oblike telesa, neupravičeno dajanje v promet predmetov, izdelanih po zavarovani obliki telesa, oziroma drugačno zlorabo zavarovane oblike telesa. ...model
Sodba III Ips 46/97VS4011926.09.1997Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINECitirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe....avtorsko delo - računalniški program - razmejitev avtorskega dela od izuma
Sodba III Ips 38/98VS4017411.11.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEGlede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko...industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Sodba in sklep III Ips 83/98VS4019815.10.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEUporaba z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja, ki ga predstavlja beseda v sestavljeni besedi, je uporaba blagovne znamke. industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - uporaba zavarovanega znaka razlikovanja kot dela sestavljene besede
Sodba III Ips 121/98VS4019915.10.1998Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEToženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če...industrijska lastnina - blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - posnemanje blagovne znamke - nelojalna konkurenca
Sklep III Ips 85/97VS4025223.06.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEBrezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira,...materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Sodba III Ips 110/99VS4031923.12.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da...avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice
Sodba III Ips 31/2000VS4034015.06.2000Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENa dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke. razveljavitev blagovne znamke
sodba III Ips 14/2001VS4045218.05.2001Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke ni popularna tožba, zato mora tožnik zanjo izkazati tak pravni interes, ki mu sodišče lahko nudi sodno varstvo. blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - popularna tožba - pravni interes
Sodba III Ips 92/2001VS4052725.04.2002Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINENamen 2. točke prvega odstavka 19. člena ZIL ni omogočiti preizkus, ali se že registrirana znamka dovolj razlikuje od kakšne druge blagovne znamke za isto vrsto blaga ali pa vseh ostalih blagovnih znamk, sicer bi 6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL sploh ne bili potrebni. Sodišče v primeru vložitve tožbe na temelju prvega odstavka 87. člena ZIL v povezavi z 2. točko prvega...industrijska lastnina - blagovna znamka - razlikovanje blaga - tožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke
Sodba III Ips 26/2001VS4053204.04.2002Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZnamka je pravica, ki nastane na temelju ZIL; z njo se varuje znak. industrijska lastnina - blagovna znamka - blagovni znak - izpodbijanje pravice do znamke
Sodba III Ips 89/99VS4054817.11.1999Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETermoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po...industrijska lastnina - varstvo modela - zunanja oblika industrijskega izdelka
Sodba III Ips 85/2002VS4064210.04.2003Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKadar je znak sestavljen iz besed, njegovo varstvo obsega (znamka varuje) ravno te besede, ne glede na to, na kakšen način so te besede izražene, izrecno tudi ne glede na to, v kakšni pisavi, barvi ali v drugem načinu so izražene. Drugo vprašanje pa je, ali je mogoče z znamko kot znak zavarovati tudi sam način, na katerega je beseda izražena, na primer barvo ali posebno pisavo. industrijska lastnina - varstvo blagovno storitvene znamke - znak sestavljen iz besed ali črk - zmota pri povprečnem potrošniku
Sodba III Ips 119/2004VS4077201.02.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel prehodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje...razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - časovna veljavnost ZIL (v razmerju do ZIL-1) - pravni interes za tožbo - (privilegirana) sprememba tožbe - odgovor na revizijske navedbe
Sodba III Ips 74/2004VS4077526.04.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEObjekt (predmet) patenta (tudi s skrajšanim trajanjem) je ustvarjalni dosežek tehnične narave. Poudarek je na področju tehnike. Iti mora za sredstvo oziroma metodo, s katero se obvladujejo naravni zakoni in izkoriščajo naravne dobrine, konkretno: za sredstvo oziroma metodo, ki bi omogočila racionalnejši način dela ali izdelave plačilnih kartic oziroma racionalnejšo uporabo znanih tehničnih...ničnost patenta - patent s skrajšanim trajanjem - predmet patentnega varstva - ustvarjalni dosežek tehnične narave
Sodba III Ips 43/2003VS4078212.04.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEOvira zavarovanju znaka je lahko že zavarovani istovetni ali podobni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev (6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL), ne more pa to biti že prej uporabljeni, vendar ne zavarovani znak. industrijska lastnina - varstvo blagovne in storitvene znamke - prepoved uporabe znamke - priznanje znamke - ničnost znamke
Sodba III Ips 119/2003VS4078915.02.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPri presoji, na katerem področju mora biti znak, ki ga uporablja tožnik splošno znan za označevanje njegovega blaga in storitev, je treba zavzeti relativno stališče: odločilno je področje, na katerem si dejansko uporabljani znak in registrirana znamka (dejansko) konkurirata. izpodbijanje pravice do znamke - splošno znan znak
Sklep III Ips 90/2004VS4080426.01.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPredpostavka kateregakoli zahtevka je kršitev pravice industrijske lastnine; v predmetni zadevi kršitev tožnikove blagovne znamke M. Kršitev kot taka je objektivno dejstvo. Ne zahteva se krivda povzročitelja. Ta ni pomembna niti pri odločanju o posameznih zahtevkih, razen pri odškodninski odgovornosti, ker se ta presoja po določbah OZ, ki za neposlovno odškodninsko odgovornost določa...dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - industrijska lastnina - špediter - kršitev blagovne znamke - uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu - kršitelj - izvajalci storitvenih dejavnosti
Sodba in sklep III Ips 45/2003VS4083031.05.2005Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEIzbris registriranih znamk je vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena Pariške konvencije za varstvo indistrijske lastnine sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme konvencije nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti....jugoslovanske blagovne znamke - učinki prenosa pravic industrijske lastnine - izbris znamke - uporaba zlonamerne znamke - ničnost znamke - Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine
Sodba III Ips 36/2007VS400138314.07.2009Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETranzit ponaredkov prek Republike Slovenije sam po sebi še ne zadošča za uveljavitev pravice iz znamke po 47. členu ZIL-1. Postopek tranzita bi moral nujno voditi do trženja blaga v Republiki Sloveniji oziroma bi morala prodaja ali ponudba blaga v postopku tranzita nujno obsegati dajanje tega blaga na slovenski trg. Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi...blagovna znamka - kršitev pravice iz znamke v tranzitu blaga – tranzit ponaredkov – špediter – pravni viri – upoštevanje argumentacije iz odločb SES
Sodba X Ips 258/2009VS101198327.10.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer je določba, da z dnem, ko začne veljati ZIL-1, preneha veljati ZIL, končna določba, potrebne prehodne ureditve pa ZIL-1 nima, Vrhovno sodišče zaključuje, da točka a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 prekriva pravno praznino. Določbo točke a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 je treba razumeti ustrezno zoženo, tako da ne velja v tolikšnem obsegu, kolikor „je treba postopek pred Uradom...dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - razveljavitev znamke zaradi neuporabe – prehodne določbe ZIL-1 - prekrita pravna praznina – teleološka redukcija – zaključek postopka po določbah ZIL
Sodba X Ips 615/2008VS101161724.03.2009Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve,...pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke – opisen, značajen znak – pridobljen razlikovalni učinek – predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti
Sodba X Ips 558/2008VS101246513.04.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVrhovno sodišče je že razsojalo na podlagi stališča, da četudi pojem podobnosti znamk v določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (se pravi, vključno s točkama b in c) nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od teh določb onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi...znamka – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobnost ali različnost znakov – celovita presoja podobnosti znamk
Sodba X Ips 245/2008VS101249413.04.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEV zvezi s pravilom, vsebinsko identičnim s točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je Sodišče Evropskih skupnosti (sedaj Sodišče Evropske unije) sprejelo stališče, da „celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev. V posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom...znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov – različnost znakov – celovita presoja – soodvisnost obojih podobnosti, v skladu s katero nižjo stopnjo podobnosti med primerjanimi blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami
Sodba III Ips 189/2008VS400155407.09.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESodišče druge stopnje je pri tem, kako pojmovati resno in dejansko rabo znamke v smislu drugega odstavka 120. člena ZIL-1, upravičeno sprejelo merila iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (SES) z dne 11. marca 2003 v zadevi Ansul C-40/01. Enkratna prodaja sama po sebi še ne pomeni pristne uporabe znamke. Kaj takega ne sledi niti iz sodbe SES z dne 11. maja 2006, C-416/04 P, s katero se je...industrijska lastnina – znamka – varstvo znamke – tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe – enkratna raba znamke - resna in dejanska raba znamke
Sodba X Ips 99/2009VS101240719.01.2010Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEČe bi Urad za intelektualno lastnino izdal ugotovitveno odločbo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse pogoje patentibilnosti, na podlagi vednosti uradne osebe o obstoju ustreznega dokumenta, ki pa ne bi bil predložen Uradu, bi ravnal očitno nezakonito. Že iz tega razloga je sklicevanje tožeče stranke v postopku v upravnem sporu, da je Urad ravnal v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem...podelitev patenta – ravnanje v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem – popoln patent – predložitev pisnega dokazila Uradu
Sodba in sklep III Ips 66/2008VS400156507.09.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZa presojo, da je izpodbijani patent nov, ne zadostuje, da se razlikujeta besedili definicije patenta in posamezne informacije, glede katere se trdi, da je škodljiva za novost patentiranega izuma. Za presojo o škodljivosti informacije je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je vsebina določene informacije, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku za določeno področje omogočala spoznanje o...industrijska lastnina - patent – delna ničnost patenta – novost izuma – presoja novosti patentiranega izuma
Sklep III Ips 179/2007VS400157826.10.2010Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja tudi splošen interes za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk. Vsaka registrirana znamka pomeni tudi omejevanje svobode komercialnega izražanja vseh drugih podjetnikov. Vsak gospodarski subjekt zato že s tem, da nastopa na trgu,...oblikovalni tožbeni zahtevek - razlaga zakona - pravni interes za tožbo - blagovna znamka - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe procesne predpostavke za tožbo - razlaga ZIL-1
Sodba III Ips 21/2008VS400176117.05.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile. Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti...objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
Sodba in sklep III Ips 160/2008VS400178413.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINETožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka...blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Sodba II Ips 160/2011VS001447215.09.2011Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEKer normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma. Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo...zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
Sodba III Ips 68/2010VS400184511.10.2011Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEInteres tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1. Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne...industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Sklep II Ips 876/2008VS001500019.01.2012Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob praviloma pisnem prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila, ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem...avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
Sodba III Ips 3/2011VS400191628.02.2012Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEDejanske ugotovitve obeh sodišč omogočajo zaključek, da celoten projekt kot splet tehnik in strateškega koncepta, predstavlja izdelano poslovno idejo oziroma poslovni know-how. Gre namreč za zbir znanja in pridobljenih izkušenj v zvezi s postopkom in organizacijo izbire dekleta za naslov K. ter spremljajočo strategijo trženja dogodkov, katerih se izbrano dekle udeležuje. Kot tak predstavlja...predpogodba - varstvo avtorske pravice - intelektualna storitev - know - how - poslovna ideja - prenos poslovne ideje s pogodbo
Sklep III Ips 30/2009VS400198320.03.2012Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPodlaga za prenos uporabe neregistriranega znaka je lahko univerzalno ali singularno pravno nasledstvo.singularno pravno nasledstvo - izpodbijanje pravice do znamke - uporaba znaka - prenos uporabe znaka
Sodba II Ips 1176/2008VS001517120.03.2012Civilni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem...avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
Sodba X Ips 334/2010, enako tudi X Ips 341/2010VS101363929.02.2012Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEPo drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb...kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktov
Sklep III Ips 15/2010VS400223012.02.2013Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEVarstvo avtorskih pravic pojmovno vzeto nedvomno obsega tudi uveljavljanje pravic, ki gredo avtorjem in drugim imetnikom pravic v primerih, ko je pravica kršena, torej uveljavljanje nadomestnih pravic, kakršna je pravica do povrnitve morebitne škode, ki pri tem nastane. Ni videti razumnega dvoma, da ne bi enako veljalo tudi v primerih, ko je zatrjevano, da je bilo zaradi opuščene zakonske...avtorske pravice - kolektivno varstvo avtorskih pravic – uveljavljanje avtorskih pravic – povrnitev škode – aktivna legitimacija v odškodninskem sporu
Sodba III Ips 60/2012VS400224722.01.2013Gospodarski oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINESodišči nižjih stopenj sta, upoštevaje zgodovinski kontekst oziroma razvoj zakonodaje na področju patentov in namen zakonodajalca, pravilno interpretirali, da določba 135. člena ZIL-1 pomeni, da snov (substanca), ki se uporablja kot zdravilo, ni bila varovana do v določbi navedenih rokov, čeprav sicer ni bilo ovire za njeno patentiranje.patent – vartvo patenta
Sodba X Ips 142/2013VS101449519.11.2013Upravni oddelekPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINEZa vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
 izberi vse

izbrane: izvozi

Nihče ne more biti sam sebi sodnik.
Nemo iudex in sua causa.