zapri pomoč

pomoč

V petek, 21. 5. 2010 ob 17.00 načrtujemo prehod na prenovljene spletne strani slovenskega sodstva.

Nova verzija uporabnikom spletnih strani omogoča še večjo preglednost in povezljivost podatkov, pri čemer izhaja tudi iz mnenj in predlogov uporabnikov. Vabimo vas, da si ogledate spremembe, novosti in dopolnitve.

Če pri uporabi strani naletite na kakšne težave, vas prosimo, da nas o tem obvestite na naslov:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

SELECT data4 AS related_content FROM content_data WHERE content_structure_id = '78_slo' AND publish_status = 'Y' AND publicated = 'Y' ORDER BY dateModified DESC LIMIT 1

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

vrhovno sodišče RS

Oddelki

Civilni oddelek
Delovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelek
Kazenski oddelek
Upravni oddelek

Termin


Omejitev prikaza na dokumente, ki vsebujejo:

dodaj pogoj
izberiodločbadokumentdatum sejeoddelekpodročjejedroinstitut
Sodba II Ips 380/2000VS0585714.02.2001Civilni oddelekPRAVO DRUŽBZ določilom 580. člena ZGD je predpisano, da bodo za obveznosti obstoječih kapitalskih družb v zasebni lastnini, če te družbe ne bodo usklajene do 31.12.1994, odgovarjali družbeniki z vsem svojim premoženjem kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo (77. člen ZGD) oziroma kot podjetniki (prvi odstavek 5. člena ZGD). Te določbe tako uzakonjajo solidarno odgovornost družbenikov...odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - odgovornost lastnikov podjetij - uskladitev kapitalskih družb v zasebni lastnini z ZGD - prehodne in končne določbe ZGD - solidarna odgovornost družbenikov
Sodba II Ips 77/2000VS0587307.02.2001Civilni oddelekPRAVO DRUŽBSklep skupščine d.o.o. po likvidaciji, ki edinemu družbeniku priznava manjši odstotek razdelitvene mase, drugemu pa večjega od odstotka njunih poslovnih deležev v družbi, je lahko izpodbojen, ni pa ničen. družba z omejeno odgovornostjo - izpodbojnost sklepov skupščine - razlogi za izpodbojnost - kršitev dobrih poslovnih običajev - oškodovanje družbenika
Sodba II Ips 333/2000VS0591015.03.2001Civilni oddelekPRAVO DRUŽBOdločilna okoliščina, ki jo predpisuje 140a. člen ZPod za uveljavljanje neomejene solidarne odgovornosti upnikom za obveznosti podjetja je, da edini delničar, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja videz gospodarske identičnosti s podjetjem. podjetje v zasebni lastnini - neomejena solidarna odgovornost edinega lastnika podjetja - spregled pravne osebnosti
Sodba II Ips 346/2001VS0647820.02.2002Civilni oddelekPRAVO DRUŽBNačelo konsenza je varovalka pred preglasovanjem oziroma pred vsiljevanjem odločitev večine posamezniku. Sklep, ki ni sprejet soglasno, je neveljaven. organi delniške družbe - upravni odbor - odločanje upravnega odbora - načelo konsenza - preglasovanje - neveljavnost sklepa upravnega odbora
Sodba II Ips 470/2002VS0761229.01.2004Civilni oddelekPRAVO DRUŽBDružba je brez licence nosilcev modelov oziroma brez dovoljenja tožnikov kot avtorjev proizvajala modelno zaščiteno pohištvo, vendar pa toženec kot družbenik, ki je družbo sicer ustanovil, ne odgovarja niti za kršitev zaščitenega modela oziroma avtorskih pravic tožnikov, niti za eventualno, tožnikom nastalo škodo. Prva tožena stranka je namreč samostojna gospodarska družba in kot...odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kršitev modela in avtorskih pravic - spregled pravne osebnosti - povrnitev škode - pravica do odškodnine
Sodba X Ips 95/2004VS101076915.01.2009Upravni oddelekPRAVO DRUŽBStroške objave sklepa o izbrisu ter izbris pravne osebe v Uradnem listu plačajo družbeniki nerazdelno. prenehanje pravne osebe - plačilo stroškov objave izbrisa v Uradnem listu - prisilna izterjava - solidarna odgovornost družbenikov
Sodba II Ips 846/2005VS001042607.02.2008Civilni oddelekPRAVO DRUŽBV skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup. odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov
Sodba U 1356/93VS1116415.09.1994Upravni oddelekPRAVO DRUŽBNe glede na določbo 4. odstavka 18. člena zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur.l. RS, št. 1/91-I) ravna Banka Slovenije prav, ko pri odločanju o zahtevku za registracijo kreditnega posla s tujino upošteva tudi določbe zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 71/93). registracija kreditnega posla s tujino - pogoji za registracijo
Sodba U 82/95VS1285921.01.1998Upravni oddelekPRAVO DRUŽBOdločba, odpravljena po nadzorstveni pravici nima pravnih učinkov in ne more biti podlaga za ugotavljanje pomembnih dejstev v upravnem postopku. ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Sodba I Up 1030/2000VS1634221.10.2004Upravni oddelekPRAVO DRUŽBUpravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih...ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - pravna podlaga za presojo pogojev
Sodba I Up 1462/2003VS1842113.04.2006Upravni oddelekPRAVO DRUŽBPred pridobitvijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z bodočo namembnostjo poslovnega prostora. pogoji za opravljanje dejavnosti - uporabno dovoljenje
Sodba U 11/2005VS1890721.12.2006Upravni oddelekPRAVO DRUŽBKer je Vlada RS imenovala A.A. za predsednika uprave B. v skladu z 9. členom ZDARS ter določbami Statuta B., je imenovanje zakonito. Sama izbira kandidata za navedeno funkcijo pa je stvar pooblaščenega organa. imenovanje za predsednika uprave družbe - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje
Sodba III Ips 79/2006VS400111423.10.2007Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBIz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša...ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe
Sodba III Ips 140/2005VS400112529.01.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPo prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno)...pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre
Sodba III Ips 49/2007VS400115429.01.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBUreditev iz družbene pogodbe ni bistveno drugačna od določb 1. in 5. odstavka 437. člena ZGD. Družbeniku, ki mu preneha delovno razmerje ali funkcija poslovodje, mora tožena stranka ponuditi odkup njegovega poslovnega deleža po ceni, ki se določi na podlagi vrednosti iz zadnje bilance stanja (če ni drugačnega dogovora). Določba družbene pogodbe zato ne more biti „protizakonita“, kakor...izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža – izplačilo vrednosti poslovnega deleža
Sodba III Ips 16/2007VS400118717.06.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBZa toženo stranko ni veljal ZPre in njegove določbe o obveščanju delničarjev glede nameravanega prevzema. Takšne obveznosti pa tudi ni mogoče izpeljati iz drugih splošnih določb ZGD in je naprtiti družbi, katere prevzem se pripravlja (toženi stranki). Načelo enakega položaja delničarjev (219. člen ZGD) se nanaša na organe vodenja in nadzora delniških družb v zvezi s pravicami in...prevzemi - odškodninska odgovornost uprave - načelo enakega položaja delničarjev - pridobitev lastnih delnic - nakupna komisija
Sodba III Ips 66/2007VS400119613.10.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBS pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje...pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
Sodba III Ips 159/2006VS400122431.07.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNovi nadzorni svet je bil na svoji prvi seji, na kateri so bili navzoči vsi štirje novi člani, sklepčen, ko je sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave družbe. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi statut glede sklepčnosti nadzornega sveta določal drugače, in ker je novi nadzorni svet sklep sprejel soglasno), je bil sklep o razrešitvi predsednika družbe tudi veljaven (tretji...delniška družba - razrešitev predsednika uprave družbe - sklepčnost nadzornega sveta
Sodba G 18/2007VS400123627.05.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBGlede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo...razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Sklep III Ips 153/2008VS400123723.09.2008Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDoločbo 288. člena ZZavar je treba razumeti tako, da stranke postopka sodnega varstva proti sodbi senata petih vrhovnih sodnikov (razen če ne gre za postopek proti odločbi o prenehanju zavarovalnice) nimajo nobenega pravnega sredstva: niti pritožbe niti revizije. postopek sodnega varstva po Zakonu o zavarovalništvu - dovoljenost pritožbe in revizije
Sodba III Ips 30/2000VS4033620.04.2000Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPrizadeti družbenik, ki mu poslovodja zavrne zahtevo za informacijo ali za vpogled, lahko vloži ustrezno tožbo iz 447. člena ZGD šele, če tudi družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odklonijo njegovo zahtevo: šele z odločitvijo družbenikov postane torej poslovodjeva zavrnitev dokončna. Pojasnilo direktorja tožene stranke, da se drugi družbenik ne strinja s tožnikovo zahtevo...družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - preuranjenost tožbe
Sodba in sklep III Ips 60/2000VS4033806.07.2000Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBSodišči ne moreta odreči družbeniku d.o.o. pravnega interesa za tožbo za prenehanje d.o.o. po drugem odstavku 455. člena ZGD, dokler družbenik ni pravnomočno izključen iz družbe po določilu tretjega odstavka 436. člena ZGD. aktivna legitimacija - družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe
Sodba III Ips 136/99VS4034206.04.2000Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBZ začasno odredbo ni mogoče odvzeti družbeniku upravičenja iz 360. oz. 364. člena ZGD. S tožbo na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine ni mogoče zaobiti rokov iz 360. in 364. člena ZGD. začasna odredba - družba z omejeno odgovornostjo - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti
Sodba in sklep III Ips 152/99VS4039720.11.2000Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNičen je sklep skupščine d.d., sprejet v nasprotju s 593. členom ZGD. Odločanje o razporeditvi dobička je sprejetje sklepa o razporeditvi dobička, ne pa izplačila, izvršena na njegovi podlagi. Ničnost sklepa sprejetega v nasprotju s 593. členom ZGD, lahko uveljavljajo tudi delničarji, ki so to postali šele z lastninskim preoblikovanjem družbe. Pravna posledica ničnosti sklepa...delniška družba - ničnost sklepov skupščine - nezaključen postopek lastninskega preoblikovanja - sklep o razporejanju dobička - uveljavljanje ničnosti - pravne posledice ničnosti
Sodba III Ips 52/2000VS4039830.01.2001Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBČe imetniku prednostne delnice v skladu z določili drugega odstavka 179. člena in 302. člena ZGD ne pripada glasovalna pravica, ni potrebno, da je glasovalna pravica izrecno izključena, temveč zadostuje, da pri taksativnem naštevanju pravic, ki gredo imetniku prednostne delnice, glasovalna pravica ni navedena. prednostne delnice - glasovalna pravica imetnika prednostne delnice
Sodba III Ips 35/2000VS4042715.03.2001Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBV postopku likvidacije, ki ga opravi d.o.o. sama, se ne uporabi določba 2. stavka 4. odstavka 109. člena ZPPSL. prenehanje družbe - likvidacija družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) po določbah ZGD - opravljanje plačilnega prometa - uporaba določb ZPPSL
Sodba G 8/2001VS4045818.09.2001Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDružba za upravljanje ne sme na podlagi delnic pooblaščene investicijske družbe, ki jo upravlja, glasovati o predlogu za spremembo dejavnosti PID. Če to stori, Agencija za trg vrednostnih papirjev odkloni izdajo dovoljenja PID-u za preoblikovanje v redno delniško družbo. Drugi odstavek 143.a člena ZISDU, ki prepoveduje družbi za upravljanje, ki upravlja pooblaščeno investicijsko...pooblaščena investicijska družba - preoblikovanje PID v redno delniško družbo
Sklep III Ips 36/2002VS4054314.06.2002Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBOmejitev pravice subjekta vpisa v sodni register do pritožbe zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra na tiste subjekte vpisa, ki so izkoristili pravico do ugovora zoper sklep o začetku postopka za izbris predpostavlja možnost subjekta vpisa, da izkoristi pravico do ugovora zoper omenjen sklep. Če mu ta možnost ni bila dana, mu pravice do pritožbe ni mogoče odklanjati. zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje gospodarske družbe po ZFPPod - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravica do pritožbe
Sodba III Ips 61/2002VS4057326.09.2002Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBSklep skupščine delniške družbe izpodbija le oseba, ki je bila delničar v času sprejetja sklepa skupščine delniške družbe (prvi odstavek 366. člena ZGD). zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - prodaja delnic - izpodbijanje sklepov skupščine
Sodba III Ips 37/2002VS4060006.06.2002Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBTožeča stranka lahko uveljavlja in sodišče lahko odloči o neveljavnosti posameznega dela sklepa skupščine delniške družbe, če ta po svoji vsebini predstavlja zaključeno celoto in torej po vsebini pomeni samostojen sklep. delniška družba - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - ničnost ali izpodbojnost dela sklepa skupščine
Sodba G 10/2002VS4063325.03.2003Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBV postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec. Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in...rok za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi - posebna pritožba - vročitev odločbe - stranski udeleženec - postopek sodnega varstva - prevzem delniške družbe - postopek v zvezi s ponudbo za odkup - stranke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
Sodba III Ips 60/2003VS4067104.12.2003Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPravno relevantni so samo tisti sklepi, ki so bili s strani predsedujočega deklarirani za sprejete in notarsko potrjene. Tedaj veljajo kot sklepi skupščine, ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Zato je potrebno posebno uveljavljanje njihove neveljavnosti v skladu z zakonsko določenimi postopki. Če za sprejem sklepa (o spremembi družbene pogodbe s...ničnost - izpodbojnost - sprememba družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe - sprejem skupščinskega sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - neveljavnost skupščinskega sklepa
Sodba III Ips 1/2004VS4069923.03.2004Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBTričetrtinska večina glasov je potrebna le za sprejem skupščinskega sklepa, s katerim se določi način odsvajanja lastnih delnic. delniška družba - pridobivanje lastnih delnic - izpodbojnost skupščinskih sklepov - pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic - potrebna večina glasov za sprejem sklepa
Sodba III Ips 43/2004VS4076107.12.2004Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBJasno se morata razlikovati firmi s sestavinami, kot jih pozna ZGD. Zato je za vprašanje, ali se firmi jasno razlikujeta, nepomembno, če gospodarski družbi skupaj s firmo trenutno uporabljata tako grafično upodobitev (obliko in barvo črk ter podlago), ki prispeva k njunemu razlikovanju pri opravljanju gospodarske dejavnosti. firma - razlikovanje firme
Sodba III Ips 86/2004VS4081724.05.2005Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPo analogiji je treba za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo uporabiti določbe 258. člena ZGD in ne določbe 263. člena ZOR. odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - pravna praznina
Sklep III Ips 14/2005VS4087411.10.2005Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBSodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni. zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodba III Ips 19/2006VS4091025.04.2006Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBKo družbenik dobi zahtevano informacijo, je ne more zahtevati še enkrat. V nasprotju z načelom dobre vere in poštenja je zahtevati informacijo, če se je družbenik vnaprej odločil, kako bo ravnal ne glede na pridobljeno informacijo. V d. o. o. družbeniki nimajo zakonske prednostne pravice do pridobitve novih družbenih deležev. načelo vestnosti in poštenja - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - prednostna pravica - izpodbijanje sklepov skupščine - pravica družbenika do informacij
Sklep III Ips 5/2006VS4102203.04.2007Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDelničar nima niti posredno pravice do odločanja o veljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba. Znižanje vrednosti delnice zaradi neugodne prodajne pogodbe in manjša dividenda so gospodarske neugodnosti. Niso razlogi, zaradi katerih bi delničar imel pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Delničar nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev...delniška družba (d.d.) -vodenje poslov - poslovodstvo - pravice delničarjev - presoja veljavnosti pogodb - pravni interes delničarja za vložitev tožbe na ugovotovitev neveljavnosti pogodbe
Sodba III Ips 145/2005VS4103314.06.2007Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBSodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo zakonsko domnevo o obstoju kapitalske neustreznosti tožeče stranke po določbi drugega odstavka 10. člena ZFPPod. Sodišči prve in druge stopnje sta bili enotni v oceni, da je prvi toženec, ki je ravnal kot poslovodja (direktor) tožeče stranke, opustil ravnanja, zapovedana s 1. in 2. točko prvega odstavka 19. člena ZFPPod. Revizijsko sodišče...odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - spregled pravne osebnosti - aktivna legitimacija
Sklep III Ips 23/2007VS400131516.06.2009Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBKršitev konkurenčne prepovedi je treba v izhodišču imeti za utemeljen razlog za izključitev družbenika. Ravnanje posameznega družbenika, ki takšni trditvi ustreza, je namreč s stališča prizadevanja družbenikov za doseganje skupnega cilja družbe praviloma razdiralno. Vendar pa je za izključitev na tej podlagi treba ugotoviti, ali si družbi, ki sta domnevno v konkurenčnem razmerju,...družba z omejeno odgovornostjo – izključitev družbenika – izključitveni razlog – prepoved konkurence – konkurenčno razmerje družb – dokazno breme – ravnanje družbenika v vlogi poslovodje
Sklep II Ips 467/2007VS001201611.06.2009Civilni oddelekPRAVO DRUŽBPrehod premoženja med obstoječimi in novo ustanovljenimi gospodarskimi subjekti poteka tudi tako, da ustanovitelji gospodarski subjekt likvidirajo, vse premoženje, pridobljeno v likvidacijskem postopku, pa v celoti vložijo v novo ustanovljeni gospodarski subjekt. Med tem subjektom dejansko pride do prenosa podjetja in sicer na podlagi singularnega pravnega nasledstva.likvidacija družbe – singularno pravno nasledstvo – materialno statusno preoblikovanje – poslovno združenje – likvidacija poslovnega združenja – likvidacija SOZD
Sodba III Ips 45/2007VS400141409.02.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBK plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju...odpravnina - neutemeljen odpoklic poslovodje - opravljanje funkcije poslovodenja v korist tretje družbe - zavezanec za plačilo odpravnine
Sodba in sklep II Ips 723/2007VS001306004.03.2010Civilni oddelekPRAVO DRUŽBSporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna,...izstop družbenika – izplačilo poslovnega deleža – izbris družbe iz sodnega registra – družba z omejeno odgovornostjo
Sodba III Ips 90/2007VS400148319.01.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBTožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.izključitev družbenika – oškodovanje družbe
Sodba III Ips 174/2008VS400149110.06.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNiti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«)...konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijo
Sodba III Ips 92/2008VS400150218.05.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBIz posplošenih revizijskih navedb ni videti, na kakšen način naj bi sklic zasedanja skupščine pravne prednice tožene stranke drugje kot na njenem sedežu v konkretnem primeru kršil pravice oziroma upravičene interese manjšinskih delničarjev ali ogrožal oziroma oteževal izvrševanje bistvene pravice delničarjev – pravice do odločanja o temeljnih vprašanjih družbe. Tega ni videti...ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje sklepov skupščine - skupščina delniške družbe - določitev kraja zasedanja skupščine izven sedeža družbe
Sklep III Ips 56/2010VS400162121.12.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBOpredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Sodba in sklep III Ips 1/2008VS400163023.11.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBTudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi...prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Sodba III Ips 155/2008VS400163923.11.2010Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBČe »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti. V obravnavani zadevi je šlo za...sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Sklep III Ips 75/2010VS400165127.01.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene...zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Sodba in sklep III Ips 243/2008VS400165327.01.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBČe ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer...konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Sodba III Ips 89/2009VS400165427.01.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBUprava je s sklicem skupščine izpolnila svojo posebej opredeljeno dolžnost, povezano z vodenjem delniške družbe. ZGD-1 je v prvem odstavku 296. členu (v zvezi s prvim odstavkom 295. člena) namreč smiselno določal, da uprava mora v takem primeru sklicati skupščino. V nasprotju s smislom dolžnosti sklica skupščine s strani uprave za tak primer pa bi bilo, da bi imela uprava kot (formalni)...ničnost sklepa skupščine - sklep skupščine delniške družbe - izpodbojnost sklepa skupščine - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - zasedanje skupščine v drugih prostorih - upravičenja uprave delniške družbe - soglasje skupščine k odsvojitvi sredstev družbe
Sodba III Ips 189/2007VS400166122.02.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBS preglasovanjem na sestanku družbenikov – udeležencev družbeniške pogodbe družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo ne bi bilo mogoče odvzeti glasovalne pravice na skupščini, tudi če bi pogodba tako določbo vsebovala (pa je v tem primeru ni).razveljavitev sklepa skupščine – izpodbojnost – družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo – odvzem glasovalne pravice na skupščini – preglasovanje udeležencev družbeniške pogodbe – glasovanje v imenu družbenikov – individualna pooblastila družbenikov za glasovanje
Sodba III Ips 236/2008VS400166322.02.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBV primeru, ko je bil negativni sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo razveljavljen zato, ker je bila napačno ugotovljena sklepčnost in zato ni bilo jasno, s kakšnim številom glasov je bil sprejet, to ne pomeni, da je bil avtomatično sprejet vsebinsko nasprotni („pozitivni“) sklep.razveljavitev sklepa skupščine – družba z omejeno odgovornostjo – posledice nesklepčnosti pri sprejemanju izpodbijanega sklepa
Sodba G 29/2010VS400173816.05.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPrepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja. Vrhovno sodišče kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo in za njene delničarje začele...prevzemi - prepoved usklajenega delovanja - koncernsko povezane družbe - obveznost dati prevzemno ponudbo - začetek veljavnosti ZPre - 1 za konkretno družboo
Sklep III Ips 76/2008VS400178306.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPo prepričanju Vrhovnega sodišča je lahko namen določb drugega odstavka 68. in drugega odstavka 69. člena ZPre-1 le eden: v predpisanem poprevzemnem obdobju dati glavnemu delničarju pravico do izključitve manjšinskih delničarjev, manjšinskim delničarjem pa do izstopa iz ciljne družbe pod enakimi pogoji, kot so veljali za ostale delničarje na podlagi prevzemne ponudbe.prevzem – izključitev manjšinskih delničarjev iz delniške družbe - odpravnina
Sklep III Ips 195/2008VS400179413.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBV kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican...družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
Sodba III Ips 10/2009VS400180006.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDoločba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deleža
Sodba III Ips 192/2008VS400181406.09.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBKljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako...člani uprave - izpodbijanje sklepov skupščine d.d. - podelitev razrešnice upravi - personalne spremembe v sestavi uprave
Sodba III Ips 70/2010VS400184011.10.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBGarancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v...bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Sklep III DoR 60/2011VS400184605.10.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBAli terjatev na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD preneha z izbrisom družbe iz sodnega registra? Ali je predmet univerzalnega pravnega nasledstva družbenikov izbrisane družbe, ki je posledica izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, tudi pravica zahtevati vrnitev prepovedanih plačil po 230. členu ZGD?dopuščena revizija - delniška družba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - univerzalno pravno nasledstvo izbrisne družbe – vračilo prepovedanih plačil
Sodba III Ips 105/2008VS400169029.03.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBZGD je opredelil, da družbeniki (med drugim) odločajo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti družbenikom ali poslovodjem (osma alineja 439. člena ZGD) na skupščini. S tem je zakonodajalec izrazil obenem, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in (med drugim) z odgovornostjo za posledice javnega razkritja...družba z omejeno odgovornostjo - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe – družbeniška tožba – subsidiarnost – pristojnost skupščine družbe z omejeno odgovornostjo
Sodba III Ips 252/2008VS400191015.11.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBVodilo pri presoji intenzitete kršitve postopka sklica skupščine je vprašanje, ali je kršitev taka, da je zaradi nje delničarjem onemogočen racionalen razmislek o udeležbi na skupščini. V kolikor kršitev nima take teže in delničarjev ne ovira pri oblikovanju odločitve o udeležbi, ne gre za ničnostni razlog. Opisanemu ravnanju pri objavi sklica skupščine ni mogoče pripisati tako...ničnost sklepov skupščine – izpodbojnost sklepov skupščine – prilagoditev zakonodaje – trg električne energije
Sodba III Ips 14/2009VS400191820.12.2011Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni...delitev bilančnega dobička – nujnost zadržanja dobička
Sodba III Ips 9/2011VS400199017.04.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDolžnost napovedi izpodbijanja veže tudi družbenika d.o.o. Namen ureditve napovedi vložitve izpodbijane tožbe je toliko bolj varovan z napovedjo, ki jo družbenik vloži pred sprejetjem skupščinskega sklepa.družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - družbenik
Sodba III Ips 30/2012VS400206517.07.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev sodnega postopka brez volje družbenikov, ker to vodi k razkritju zadev družbe, ki so...družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - enoosebna d.o.o. - odškodninska odgovornost poslovodje – tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo – soglasje družbenikov za vložitev tožbe
Sodba in sklep III Ips 249/2008VS400207123.01.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDoločb 280. člena ZGD ni mogoče uporabiti, saj se je po določbi drugega odstavka 578. člena ZGD za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini še naprej uporabljal ZPod. Ta ni imel določbe, po kateri bi lahko delničarji zahtevali povrnitev škode, ki jim jo povzroči uprava družbe ali tretja oseba. ...povrnitev premoženjske škode - lastninjenje - delniška družba - podjetje v družbeni lastnini - odgovornost uprave družbe - škoda, nastala delničarjem - sklenitev škodljivih pogodb
Sodba III Ips 136/2009VS400209625.09.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNamen 248. člena ZGD-1 je, preprečiti, da bi se prepoved pridobivanja lastnih delnic izigrala s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi lastne delnice pridobila sama. Ta namen in s tem posredno tudi namen prepovedi pridobivanja lastnih delnic je zavarovan že s sankcijo ničnosti pravnega posla, s katerim družba zagotovi predujem oziroma posojilo za pridobitev delnic....izpodbijanje sklepa skupščine d.d. - lastne delnice – pridobivanje lastnih delnic – fiktivni posli – posojilo družbe za pridobitev delnic – ničnost pravnega posla
Sklep III Ips 47/2009VS400209925.09.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBNe drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala...vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Sodba III Ips 7/2012VS400217017.12.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBGlede na to, da ZGD predvideva možnost zastopanja družbe po več osebah ter da ima v praksi predvsem v večjih gospodarskih družbah, med katere gre šteti tudi tožečo stranko, upravičenje za zastopanje družbe več oseb, bi morala tožeča stranka za uspeh v tej pravdi ob ugotovitvi, da končnega obračuna ni podpisala zakonita zastopnica, trditi in dokazati bodisi, da je bila zakonita zastopnica...zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje – pravica zastopanja družbe več oseb – končni obračun del – pooblastilo za potrditev končnega obračuna del
Sodba III Ips 57/2010VS400218622.01.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBIz drugega in tretjega odstavka 176. člena ZGD-1 izhaja, da prednostne delnice podeljujejo njihovim imetnikom vse pravice, ki jih imajo navadni delničarji, poleg tega pa še določene prednostne pravice. Prednostne delnice zagotavljajo njihovim imetnikom tudi pravico do dela dobička (dividende), do katere so upravičeni imetniki navadnih delnic. Prednostne delnice s prednostno...delniška družba (d. d.) - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - prednostne delnice – prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic – prednostna dividenda – razdelitev bilančnega dobička delničarjem
Sodba III Ips 64/2010VS400219512.02.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBStatusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo. Kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje...samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje podjetnika – pogodba o prenosu podjetja - prenos podjetja na kapitalsko družbo – premoženje podjetnika - opis podjetja
Sodba in sklep III Ips 91/2009VS400224417.12.2012Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBZgolj dejstvo, da pooblastilo A. A. po izteku enoletnega mandata ni bilo ponovno vpisano v sodni register, ne pomeni, da slednji ni bil poslovodja v času sklenitve pogodbe. Vpis poslovodje v sodni register namreč nima konstitutivnega učinka.poslovodja gospodarske družbe – vpis poslovodje v sodni register
Sodba III Ips 10/2012VS400248925.03.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBPritrditi je mogoče revidentki, da pod utemeljene razloge v smislu tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 ne sodi le krivdno ravnanje družbenika. Razlikovanje med krivdnimi in nekrivdnimi razlogi na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Odločilno je le, ali ravnanja, ki jih toženi stranki očita tožeča stranka, predstavljajo utemeljen razlog za izključitev iz družbe, ne pa tudi, ali je tožena...dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - utemeljeni razlogi
Sodba III Ips 36/2010VS400225620.03.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBDoločba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne...družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izstop družbenika iz družbe – pogodbeni izstop družbenika – sodni izstop družbenika – poslovni delež - prenehanje poslovnega deleža – izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža
Sklep III DoR 37/2013VS400228304.06.2013Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBRevizija se dopusti glede vprašanj: Ali bi moralo biti soglasje skupščine iz prvega odstavka 330. člena ZGD-1 (pred novelo ZGD-1A) dano pred sklenitvijo pogodbe o prenosu najmanj 25% premoženja družbe oziroma ali bi lahko bilo dano tudi naknadno? Ali bi morala biti v primeru, če je bilo soglasje dano naknadno, pogodba sklenjena pod odložnim oziroma razveznim pogojem?skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine – prenos najmanj 25 odstotkov premoženja družbe – veljavnost pogodbe – dopuščena revizija
Sklep III Ips 95/2011VS400246825.02.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBObstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan, oziroma, da se statut na zakonske razloge le sklicuje. Statut mora...vinkulacija delnic - delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - konkretizacija utemeljenih razlogov
VSRS sklep III Ips 88/2013VS400258502.09.2014Gospodarski oddelekPRAVO DRUŽBOd 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso)....zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje dolžnika - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbeniki - odločba Ustavnega sodišča
Sodba I Ips 74/2009VS200497219.11.2009Kazenski oddelekPOVOJNI PROCESI – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVOZ razumevanjem opisa kaznivega dejanja (iz izreka sodbe) v povezavi z razlogi sodbe ni prebito načelo zakonitosti v smislu določnosti opisa.bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – opis kaznivega dejanja – načelo zakonitosti – uporaba predvojnih pravnih pravil - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji
Sodba I Ips 139/2009VS200497805.11.2009Kazenski oddelekPOVOJNI PROCESIZa obstoj kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo se je moralo podpiranje v tej določbi opisanih oseb, tolp, organizacij in njihovih aktivnih članov manifestirati v oblikah aktivnega ravnanja storilca, ki so bile v tej zakonski določbi tudi primeroma naštete.obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Sodba I Ips 57/2009VS200498917.09.2009Kazenski oddelekPOVOJNI PROCESIČeprav priči nista bili zaslišani pred sodiščem ampak pred drugim organom (UDBO), glede na takratno procesno ureditev zapisniki o zaslišanju, prebrani na glavni obravnavi, niso nedovoljen dokaz.bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja – nedovoljeni dokazi – zaslišanje priče - branje zapisnika - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje - prikrivanje
Sklep II Ips 501/2009VS001480701.12.2011Civilni oddelekPOPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVOUpravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje...neupravičen odvzem prostosti – poprava krivic – politični zapornik – obnova kazenskega postopka – pravica do povrnitve škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti – sodna pristojnost
Sodba I Ips 556/2013-16VS200658809.05.2013Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC – KAZENSKO MATERIALNO PRAVONavedbe v izreku sodbe, iz katerih izhaja, da je obsojenec v pridigi ob primerjavi prisege pred Bogom in civilne prisege dal prednost prvi, ne vsebujejo nobenega poziva na nasilno rušenje državne ureditve, zato v opisu dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega in obsojen, ni bistvenih znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 9. člena ZKLD.kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Sodba I Up 766/99VS1534004.06.2003Upravni oddelekPOPRAVA KRIVIC - UPRAVNI SPORSodba sodišča prve stopnje ni nezakonita le zato, ker jo je oprlo sodbo na zakon, ki je dokazoval glede določitve odškodnine na določbe drugega zakona, ki pa ga ob odločanju upravnega organa še ni bilo. poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - določitev odškodnine - upravni spor - uporaba materialnega prava
Sodba IV Ips 81/93VS2009726.01.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - PREKRŠKIPodana je kršitev materialnega zakona po 1. točki 187. člena zakona o prekrških, ker v odločbi ni opisano konkretno dejanje, ki bi se po zakonu štelo za prekršek. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Sodba IV Ips 48/93VS2012616.02.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - PREKRŠKIZgolj namen ilegalno pobegniti v inozemstvo, ne da bi storilec podvzel kakršnokoli izvršitveno dejanje, nima znakov prekrška po 2. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Sodba IV Ips 25/94VS2015013.04.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - PREKRŠKIV pravnomočni odločbi o prekršku je bil kršen materialni zakon, ker dispozitiv odločbe ni vseboval dejanskega stanu prekrška. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Sodba IV Ips 51/94VS2021021.09.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - PREKRŠKIKer napadena odločba, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - da se ga za določen čas pošlje v drug kraj - niti v izreku, niti v obrazložitvi ne vsebuje dejanskega stanu prekrška zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49 in 40/51), je bil kršen zakon (spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o prekrških, Ur. l. FLRJ št. 46/51), v katerem je bilo določeno, da mora...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - varstveni ukrep - drug kraj
Sodba IV Ips 42/98VS2072729.10.1998Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - PREKRŠKIKer niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se kaznovani J.K. očitalo izmišljanje ali razširjanje lažnivih vesti, niti se ji ne očita, da bi njeno dejanje imelo za posledico "rušenje mira in zadovoljstva državljanov", dejanje nima zakonskih znakov prekrška po 6.tč. 2.čl. ZJRM in tudi ne po kakšni drugi določbi tega zakona. prekrški zoper javni red in mir - širjenje lažnivih vesti
Sodba I Up 263/2003VS1641513.01.2005Upravni oddelekPOPRAVA KRIVIC - ODŠKODNINSKO PRAVOKer 9. člen ZSPOZ določa, da skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec, ne more presegati višine 2.000.000,00 SIT, tožnik ne more uveljavljati večje odškodnine. bivši politični zapornik - odškodnina - višina odškodnine za vsak mesec pretrpljenega nasilja - skupna višina odškodnine
Sodba I Ips 52133/2011-10VS200635917.01.2013Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVOZaplemba premoženja pomeni prisilni odvzem premoženja v korist države. Predstavlja kršitev splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (27. člen), po kateri ima vsakdo pravico do premoženja in nikomur ne sme biti samovoljno vzeto. Način zaplembe premoženja, kakršnega je določal 28. člen ZKIK, predstavlja eno najhujših oblik represije in kršenja človekovih pravic in je značilen...bistvena kršitev določb kazenskega postopka – smrt obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi
Sklep II Ips 888/2006VS001175726.03.2009Civilni oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVOUpravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja. neupravičen odvzem prostosti - poprava krivic - politični zaporniki - pravica do povrnitve škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - sodna pristojnost
Sklep I Ips 107/2009VS200487620.08.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESIZahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče na podlagi 20. člena ZKP-G vložiti le zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do 2.7.1990, ne pa tudi zoper upravno odločbo.zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zaplemba premoženja osebam nemške narodnosti - ukrep upravne narave
Sodba I Ips 328/2009VS200539128.10.2010Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVOZahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna. Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti. Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za...zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – čas vložitve – spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora – poročilo odbora – pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka – ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa – načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku – kršitev kazenskega zakona – zaplemba premoženja
Sodba I Ips 386/2006VS2373208.03.2007Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESIČeprav opis dejanja v izreku sodbe ne pove, kdo je bil oškodovanec, kakšno je bilo njegovo delovanje, zakaj bi to delovanje lahko bilo zanj usodno in kakšna je bila vsebina obsojenčeve informacije o njem, pa ti podatki sami po sebi niso zakonski znaki kaznivega dejanja prijavljanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945), ki bi morali biti konkretizirani...kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ovaduštvo - prijavljanje - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) - zakonski znaki kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodba I Ips 261/93VS2023122.12.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPravnomočna sodba sicer pravilno ugotavlja, da je bilo obsojenčevo obširno pisanje sramotilni spis. Njegov spis, v katerem je izražal kritične misli do anomalij tedanje družbe, je bil naperjen le proti komunizmu, torej politični podlagi tedanje družbe, ne pa tudi proti tedanji družbeni in državni ureditvi sami, kot je ta bila določena v ustavah FLRJ in LRS iz let 1946 oziroma 1947 ter v...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - sovražna propaganda
Sodba I Ips 6/98VS2090613.09.2000Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOBistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana, če je kazenski postopek tekel v srbohrvaškem jeziku, obsojenec pa ni zahteval, da bi na glavni obravnavi uporabljal svoj jezik in v svojem jeziku spremljal njen potek. kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanja vojaški službi - obnova kazenskega postopka - izsiljena izjava obsojenca - stvarna pristojnost vojaškega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uporaba svojega jezika v postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrivanje pred obrambnimi obveznostmi
Sodba I Ips 102/2006VS2330806.07.2006Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOVrhovno sodišče je obsojenca oprostilo obtožbe, ker izrek sodbe v opisu dejanj ni vseboval zakonskih znakov treh obsojencu očitanih kaznivih dejanj po ZTŠS. zahteva za varstvo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 379/2006VS2360107.12.2006Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPomoč k storitvi kaznivega dejanja je kazniva le, če je naklepna, zato je treba ugotoviti ne le objektivna ravnanja, temveč tudi subjektivne elemente pomoči. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja in hkrati hotenje te pomoči, nanašati pa se mora na določeno kaznivo dejanje. bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - naklep
Sodba I Ips 375/2006VS2360522.02.2007Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOZ zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi ZPKri se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi nepravilne uporabe oziroma kršitve določb tega zakona, ki določa pogoje in postopek za revizijo. Zahteva za varstvo zakonitosti na podlagi ZKP-G pa se sme vložiti iz razlogov in pod pogoji, ki jih določa ZKP. izredno pravno sredstvo po Zakonu o popravi krivic - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zloraba zakona zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - splošna vojaška obveznost - ugovor vesti - priznanje statusa političnega zapornika
Sodba I Ips 390/2005VS2362415.02.2007Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPri presoji pravnih posledic neupoštevanja ugovora vesti v zvezi s kaznivimi dejanji iz poglavja kaznivih dejanj zoper oborožene sile KZ SFRJ ni mogoče izhajati iz sedanje ureditve pravice od ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve kaznivega dejanja in ocene (v postopkih revizije po ZPKri) ali je bila ta ureditev taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji...zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - ugovor vesti - status političnega zapornika - zakonski znaki kaznivega dejanja - odklonitev sprejema in uporabe orožja - prepovedana posledica - formalno kaznivo dejanje - status vojaške osebe po KZJ
Sodba I Ips 51/2006VS2376801.10.2007Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOS pravico do sojenja v navzočnosti je obtožencu dana možnost, da je vsaj enkrat v postopku zaslišan in da se izjavi o dejanjih, ki so mu očitana, zato bi sodišče glede na že takrat (leta 1946) veljavne standarde pravnih redov civiliziranih držav, še preden bi lahko ugotovilo, da ima podlago za sojenje v obdolženčevi odsotnosti, moralo izvesti poizvedbe o njegovem prebivališču in mu...bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sojenje v navzočnosti obtoženca - pogoji za sojenje v odsotnosti - pravice obrambe - stvarna pristojnost - pristojnost vojaškega sodišča - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - enakopravnost strank v postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - preiskava - beneficium cohaesionis - prepoved retroaktivnosti - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 72/2006 in I Ips 237/2007VS2382207.06.2007Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOIzražanje obsojenčevih kritičnih pripomb na razmere v Jugoslaviji in vojski leta 1948 ne pomeni poziva na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve niti po tedanji in še manj po veljavni kazenski zakonodaji. načelo zakonitosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Sodba I Ips 62/2009VS200491901.10.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOS tem, ko je sodišče druge stopnje v opisu kaznivega dejanja v sodbi dodalo čas in kraj storitve kaznivega dejanja, ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj se sodba kljub tej spremembi nanaša na isti dogodek, kot je bil opisan v obtožnici, in je ostalo dejanje obsojenca nespremenjeno.bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper narod in državo
Sodba I Ips 114/2009VS200492001.10.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis kaznivega dejanja v izreku sodbe, v katerem ni konkretno opredeljeno, kdo in katero društvo z namenom izvrševanja zločinov iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) ali s fašističnimi cilji je ustanovil in prav tako ni navedena trditev, da je obsojenec postal član takega društva ali da ga je na določen način podpiral, ne vsebuje vseh zakonskih znakov...bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Sodba I Ips 49/2009VS200492224.09.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis dejanja, ki ne navaja časa in kraja, kjer naj bi obsojenec deloval in ne vsebuje načina storitve oziroma opisa vloge obsojenca, obsojencu ne zagotavlja uveljavljanja učinkovite obrambe in ne preprečuje, da ne bi bil v isti zadevi še enkrat obsojen.bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zakoniti zastopnik verske skupnosti
Sodba I Ips 120/2009VS200492517.09.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOZgolj vzpostavitev stika z neko osebo v tujini brez opisa kakršnihkoli ravnanj, ki bi kazala na namen iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD.zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zakoniti zastopnik verske skupnosti - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 127/2009VS200493517.09.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOBistvo kaznivega dejanja sovražne propragande je bilo, da je storilec z eno izmed izvršitvenih oblik delal propagando, ki je bila usmerjena proti državni in družbeni ureditvi. Subjektivni namen kaznivega dejanja je bil izražen v namenu izpodkopavanja oblasti delovnega ljudstva ter ostalih v zakonu naštetih dejavnostih, izvršena propaganda pa je morala biti tudi takšna, da je bila primerna...bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - načelo zakonitosti – prepoved retroaktivnosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – sovražna propraganda – zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodba I Ips 66/2006VS200494324.09.2009Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPravica do neposredne izvedbe obremenilnih dokazov je bila tudi že v času sojenja po takrat veljavnih pravnih pravilih Zakona o sodnem kazenskem postopku ena temeljnih pravic in bistvena za uresničevanje učinkovite obrambe.bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nejasen izrek - uporaba določb Zakona o sodnem kazenskem postopku kot pravnih pravil - pravice obrambe – zaslišanje obremenilnih prič – načelo neposrednosti - kazniva dejanja zoper narod in državo – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 126/2009VS200514611.02.2010Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis kaznivega dejanja mora vsebovati določno opredelitev izvršitvenega dejanja, ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan določene inkriminacije, z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – kršitev kazenskega zakona – kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 60/2009VS200521612.05.2010Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis kaznivega dejanja, iz katerega ni jasno, katero kaznivo dejanje (način izvršitve) se obsojencu sploh očita, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek - kazniva dejanja zoper narod in državo – opis kaznivega dejanja – organiziranje društva s ciljem iz 2. člena ZKND
Sodba I Ips 66/2010VS200550009.12.2010Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOPri presoji zakonitosti je Vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja.izločitev sodnika - časovna veljavnost zakona - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Sodba I Ips 113/2009VS200552416.12.2010Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOOpis ravnanja kot kaznivega dejanja mora vsebovati natančno in določno opredelitev izvršitvenega ravnanja (storitev ali opustitev) z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični dogodek. V opisu ravnanja morajo biti tako konkretizirani abstraktni zakonski znaki iz zakonskega opisa kaznivega dejanja.zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - izločitev - zaplemba premoženja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - obstoj kaznivega dejanja - obtožba upravičenega tožilca - veleizdaja - upravičenec za vložitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakoniti zastopnik verske skupnosti - območje verske skupnosti
Sodba I Ips 188/92VS2000624.03.1993Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO1. Pod organiziranjem, ki pomeni izvršitveno dejanje po 4. točki 3. člena ZKND, je treba razumeti vsako organizacijsko dejavnost, ki je bila usmerjena na formiranje oboroženih enot, ki so podrejene nekemu vodstvu. 2. Dejanja obtoženca, da je oškodovanko udaril, ker je izjavila, da je bil njen brat ustreljen na zahtevo obtoženca in da je pretepel še drugo oškodovanko in ji rekel, da bo...zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper narod in državo - razžalitev - amnestija
Sodba I Ips 29/93VS2000719.03.1993Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONavajanje v razlogih sodbe o obtožencu je moč razumeti samo tako, da sodišče po oceni izvedenih dokazov obtožencu ne pripisuje sposobnosti za izvrševanje tistih dejanj, ki mu jih je očitala obtožnica. Ker pa je bil obtoženec kljub temu spoznan za krivega takega kaznivega dejanja, obstoji v tem v pisni sodbi nasprotje. zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe v nasprotju z izrekom sodbe
Sodba I Ips 5/93VS2003019.05.1993Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO1. Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) je bilo opredeljeno kot pripravljalno dejanje h kaznivim dejanjem zoper ljudstvo in državo v tem zakonu; zato bi morala v konkretnem primeru biti opredeljena kakšna konkretna dejanja iz 2. člena ZKLD je imelo organizirano društvo za cilj. Ker tega v izreku ni, saj je sodišče v bistvu le povzelo...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - napačna pravna opredelitev
Sodba I Ips 38/93VS2003926.05.1993Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO1. Po določbi 416. člena ZKP (v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije, Uradni list RS št. 1/91-I) se pravnomočna sodba more izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti le glede vprašanja, ali je prekršen zakon, ne pa tudi glede vprašanja, ali je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Senat vrhovnega sodišča je zaradi tega ob preizkusu vložene...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - stek
Sodba I Ips 179/93VS2007125.11.1993Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOIsto ravnanje obsojencev v zvezi s članstvom v slovenski legiji ne more biti opredeljeno kot kaznivo dejanje po 3. in po 4. točki 3. člena ZKND, ker je stek med tema oblikama izključen, saj dejanja po 4. točki 3. člena ZKND pomenijo le predhodno stopnjo uresničenja dejanj iz 3. točke in bi se lahko tako uporabljala le subsidiarno. Sama vključitev obsojencev v slovensko legijo še ni bila...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Sodba I Ips 183/93VS2011809.03.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOSamo navajanje zakonskih znakov kaznivega dejanja brez opisa konkretnega ravnanja, na katera bi se ti znaki lahko navezovali ni vsebovalo vseh znakov očitanega kaznivega dejanja po čl. 1 t. 1 in čl. 2 točka 12 ZTŠS in zato ni bilo kaznivo dejanje. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Sodba I Ips 199/93VS2012009.03.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONi šlo za kaznivo dejanje prevare po 1. odstavku 334. člena KZ/1929, saj je bilo sodišče pred izdajo sklepa o ugotovitvi lastništva dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je stranka, to je obdolženec, v resnici lastnik premoženja, glede katerega uveljavlja lastninsko pravico. Obsojenec je zgolj uveljavljal lastništvo tovarne, zato ni šlo za nikakršno podobnost z dejanji iz 1. do...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - goljufija (prevara)
Sodba I Ips 5/94VS2014607.04.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOSodišče je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon, ker je bila obsojencu za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za čas osmih mesecev, torej manj kot eno leto in mu po določbah 66. člena KZ ni smelo izreči za dejanja v steku še kazen zaplembe premoženja. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Sodba I Ips 255/93VS2014907.04.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOSamo pripravljalno dejanje kot kaznivo dejanje po 339. členu KZ (l. 1951) ni bilo predvideno, saj je bilo kaznivo le kot izvršitveno ali poskušeno. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - neodzivanje k vpoklicu v vojaško službo s pobegom v tujino
Sodba I Ips 70/94VS2015113.04.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOObsojencu je bila za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po 1. točki 5. člena ZTSŠ izrečena le denarna kazen, kazen zaplembe premoženja pa je smela biti izrečena le za hujše primere gospodarske sabotaže, zato je bil z izrekom zaplembe premoženja v škodo obsojenca kršen materialni zakon. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - gospodarska sabotaža - zaplemba premoženja
Sodba I Ips 130/93VS2016109.03.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV opisanem dejanju ni znakov kaznivega dejanja po 1. odst. 8. člena ZKLD, zato je vrhovno sodišče v odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenca na podlagi 1. točke 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Sodba I Ips 27/94VS2016207.04.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOGolo napeljevanje in sodelovanje pri prestopu državne meje, ni predstavljalo kaznivega dejanja po 14. t. 3. člena ZKLD, niti kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki bi bilo kot takšno inkriminirano v letu 1948. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Sodba I Ips 70/93VS2016725.05.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONavedba, da je bila obsojenka "zagrizena nemčurka", je lahko le označevanje notranje privrženosti obtoženke ideji o majorizaciji nemštva nad slovenskim, ne pa sestavina kaznivega dejanja. Tudi samo članstvo v kulturbundu ne pomeni kaznivo dejanje po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Sodba I Ips 81/93VS2018306.07.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV napadeni sodbi ni zatrjevanih kršitev določb člena 28/II tč. 3 Uredbe o vojaških sodiščih, saj je obrazložitev ločena od dispozitivnega dela sodbe. V obrazložitvi so tudi natančno opredeljena dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče in se specifizirano nanašajo na vse dele obsodilnega izreka in dokazi za to (poslane knjige, priznanja obtožencev). V tistem delu, kjer obsojenci obtožbe...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev postopka - ni odločilnih dejstev
Sodba I Ips 291/93VS2018406.07.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV opisu dejanja, ki naj bi ga storil obsojenec, je le delno ponavljanje zakonskega opisa kaznivega dejanja, da je obsojenec šel v službo k okupatorju, glede tega, da je tudi pomagal pri izvajanju rekvizicije, odvzemanja hrane in drugih dobrin ali pri izvajanju kakršnihkoli prisilnih ukrepov proti prebivalstvu FLRJ, pa ni navedeno nič konkretnega, zato obsojenčevo ravnanje ni mogoče opredeliti...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Sodba I Ips 128/93VS2018509.03.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONedovoljen prestop državne meje sam po sebi v letu 1949 ni bil predviden ne kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek, bistveni element kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD pa je bil namen storilca, da pobegne zato, da se priključi pobeglim izdajalcem in deluje za nasilno zrušitev družbene ureditve FLRJ. Sodišče ni sprejelo zagovorov obtožencev, zakaj so poskusili pobegniti, ampak je enostavno...zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - nedovoljeni prestop čez državno mejo
Sodba I Ips 287/93VS2018706.07.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV določbi 8. točke 3. člena ZKLD je veljal za storilca kaznivega dejanja tisti, kdor je v državi ali zunaj nje organiziral društvo, ki mu je bil cilj vršiti zločine iz 2. člena ZKLD ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ ali kdor je postal član takega društva ali ga je na kakršenkoli način podprl. V konkretnem primeru je šlo za delovanje dveh kanalov, po katerih...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
Sodba I Ips 249/93VS2019008.06.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKer niti v izreku, niti v obrazložitvi izpodbijane pravnomočne sodbe ob navajanju pravne opredelitve iz 14. člena uredbe o vojaških sodiščih ni omenjeno, katera izmed oblik kaznivega dejanja, ki so bile predpisane s to določbo, naj bi bila v tem primeru izražena, ne izhaja noben znak kaznivega dejanja po 14. členu te uredbe. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Sodba I Ips 281/93VS2020521.09.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKer iz opisa kaznivih dejanj ne izhaja, da je v obtoženčevem ravnanju šlo za agitacijo in propagando, ki vsebuje poziv za nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve, temveč je šlo le za izjave, ki jih je mogoče po njihovi vsebini opredeliti kot prikazovanje stanja, torej v njem niso bili podani znaki očitanega kaznivega dejanja in je bil s tem kršen zakon. zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Sodba I Ips 233/93VS2020821.09.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZamenjava instalacijskega materiala za tri stanovanjske hiše, ki je bil zamenjan za 15 ton kontingentiranega cementa za zidavo obsojenčeve zasebne hiše, ni bilo mogoče oceniti kot dejanje nedovoljene špekulacije s hujšimi posledicami za družbo. Take hujše posledice bi nastale šele tedaj, če bi zaradi prikrivanja in kopičenja ostal širši krog državljanov brez živil, tako da jim grozita...zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - zaplemba premoženja - kršitev kazenskega zakona
Sodba I Ips 290/93VS2020921.09.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZa kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 1. odstavku 4. člena ZTŠS je bilo mogoče izreči kazen zaplembe premoženja le, če je imelo dejanje hujše posledice za družbo. Dejanje obsojenke, ki je v izreku tudi nekonkretizirano, po količini in vrednosti blaga, ki bi kot predmet nedovoljene špekulacije, ni mogoče oceniti kot hujše posledice za družbo, zato obsojenki sodišče ne bi...zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Sodba I Ips 197/94VS2021312.10.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO1. Za politično sodelovanje s sovražnikom ni dovolj posplošena trditev, da je obs. sodeloval v času vojne z določenimi voditelji bele garde, temveč bi bilo treba obsojenčevo delovanje tudi konkretno opisati, da bi bilo iz tega razvidno, ali je politično sodeloval s sovražnikom. Prav tako ni konkretno opisano, kako je pomagal sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Sodba I Ips 218/94VS2021512.10.1994Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO1. Za obstoj kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKND je potrebno, da je že iz opisa dejanja razvidno konkretno delovanje obtoženca, iz katerega bi izhajalo ali je politično sodeloval s sovražnikom. 2. V izreku opisano dejanje, da je obtoženi kot italijanski zaupnik soodločal, katere osebe je treba spraviti v zapore odnosno v internacijo in je bilo vsled njegovega vpliva res mnogo ljudi...zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - ni kaznivo dejanje
Sodba I Ips 258/97VS2068325.02.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOStorilec tega kaznivega dejanja (po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države) ni bil samo tisti, ki je ukradel takšno premoženje, temveč tudi tisti, ki ga je neupravičeno koristil (neupravičena raba). Zagovornik s tem, ko trdi, da obsojenec ni imel namena prilastitve pisalnega stroja in da dejanja ni storil na vlomen način, ne uveljavlja...kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje in premoženje pod upravo države - tatvina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 286/97VS2068721.09.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZ odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U I 6/93 z dne 1.4.1994 (Ur. list RS št. 23/94) Uredba o vojaških sodiščih (UVS) ni bila razveljavljena ali odpravljena, niti ni bilo odločeno, da tega predpisa v Republiki Sloveniji sploh ni mogoče uporabiti, temveč je bilo odločeno, da se ne uporabljajo posamezne določbe UVS, ob pogojih, ki jih je navedlo Ustavno sodišče in ki jih mora, v okviru...uredba o vojaških sodiščih - veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS - kaznivo dejanje sovražne propagande - kaznivo dejanje neprijave zločina - opustitev ovadbe - objektivni pogoj kaznivosti opustitve ovadbe - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodba I Ips 278/97VS2068919.11.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPretežni del obsojenčevih navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti se nanaša na njegove trditve, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja vohunstva, da mu krivda ni bila dokazana, da denarja ni prejel zaradi svojega sodelovanja s tujo obveščevalno službo in v ta namen tudi predlaga zaslišanje nekaterih še živih prič. S temi navedbami pa obsojenec ne uveljavlja razlogov iz 1.odst. 420.čl....kaznivo dejanje vohunstva - nedovoljeni dokazi - izsiljeno priznanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča SFRJ
Sodba I Ips 35/97VS2069018.06.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV času sojenja (1946) so se v skladu s 1.odst. 4.čl. Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, uporabljala pravna pravila, ki niso bila urejena z veljavnimi predpisi, kolikor niso bila v nasprotju z ustavami FLRJ in republik, z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi, ki so jih izdali pristojni organi nove države, ter tudi ne z načeli...uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju kot pravnih pravil - glavna obravnava - sprememba sestave senata med glavno obravnavo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba I Ips 199/96VS2069525.03.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOPri Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ima retroaktivnost svoj legitimni temelj v tem, da so se v času druge svetovne vojne pojavili delikti, ki si jih prejšnji zakonodajalci niso mogli niti zamisliti, kaj šele predvideti. Iz teh razlogov je treba priznati kot dopusten in legitimen odstop od načela prepovedi retroaktivnosti veljave kazenskih zakonov tudi pri ZKLD. I.P. so...zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - časovna veljavnost zakona - retroaktivnost - kaznivost pripravljalnega dejanja - kaznivost poskusa - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodba I Ips 168/96VS2070817.02.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOKaznivo dejanje po 4.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le s prostovoljnim vstopom v vojaško formacijo, ki je pomagala okupatorju. Zgolj dejstvo, da je obs. I.P. ilegalno in oborožen prihajal iz Avstrije v Jugoslavijo ter druge spravljal čez mejo, pa do sprejetja kazenskega zakonika iz leta 1951 ni bilo določeno kot kaznivo dejanje. kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodba I Ips 98/96VS2071024.09.1997Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZKLD/1946 sicer ni imel določbe, po kateri je bila izključena kaznivost pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju, če sta bila pomagač in storilec krvna sorodnika v ravni vrsti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju. Tako določbo pa je vseboval 5.odstavek paragrafa 141 KZ/1929, katerega uporaba ni bila v nasprotju s takratno jugoslovansko ustavo oz. s tedanjimi ustavnimi načeli. ...kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje klevete - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodba I Ips 188/95VS2071409.10.1997Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZ izpodbijanim sklepom sta bili sodbi sodišča prve in druge stopnje glede kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD razveljavljeni in je bil postopek za to kaznivo dejanje ustavljen, za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, za katerega obnova postopka ni bila dovoljena, pa je ostala pravnomočna sodba tako v izreku o krivdi kot tudi v odločbi o glavni in stranski kazni, čeprav je ta dana v obrazložitvi,...obnova postopka - delna obnova postopka - izrekanje enotne kazni
Sodba I Ips 213/95VS2071524.12.1997Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOObsojencu se ne očita aktivno ravnanje, ampak zgolj vednost o določenih dejstvih, kar pa ni zadoščalo za storitev kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD. Za nudenje pomoči tudi ni moglo šteti dejstvo, da obsojenec G.-ja ni "ovadil oblastem", kot se ugotavlja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj je opustitev take prijave pomenila posebno kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD. Ker pa konkretizirani...kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe - nedovoljena trgovina - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prepovedan prehod čez državno mejo
Sodba I Ips 189/96VS2071801.10.1997Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZ določbo 1.odst. 13.čl. ZKND/1945 je bil inkriminiran poskus vseh kaznivih dejanj po ZKND/1945 neglede na njihovo težo in neglede na to, ali je bil pri posameznih kaznivih dejanjih poskus pojmovno sploh mogoč. Pravna opredelitev, da je obsojenka z opisanim dejanjem (ovajanje dr. B.K.-ja dr. V.G.-ju) storila poskus kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND, bi imela za posledico, da bi že samo...kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje (denunciranje) - poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sklep I Ips 276/97VS2072106.11.1997Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONa podlagi izjeme, ki jo določa 2.odst. 560.čl. ZKP, je potrebno sklepati, da zoper sodbe rednih sodišč z območij prejšnjih republik bivše Jugoslavije ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za izredno omilitev kazni ne glede na to, ali obsojenec je ali je bil slovenski državljan. zahteva za varstvo zakonitosti - sodbe rednih sodišč z območja republik nekdanje Jugoslavije - nedovoljenost
Sklep I Ips 16/99VS2072322.01.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOV 559.čl. ZKP je določeno, da smejo obs., zagovornik in osebe iz 2.odst. 367.čl. tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, ki je začel veljati 1.1.1995. Ker je zagovornik obs. Š.A. vložil...zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Sklep I Ips 17/99VS2072422.01.1999Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVONa podlagi 559.čl. ZKP je bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti najkasneje do 31.12.1996. Ker je zagovornik obs. F.G. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo. zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Sodba I Ips 100/98VS2072604.06.1998Kazenski oddelekPOPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVOZahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
 izberi vse

izbrane: izvozi

Izvršba je cilj in plod zakona.
Executio est finis et fructur legis.