<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 153/2003

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.153.2003
Evidenčna številka:VS07924
Datum odločbe:03.06.2004
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1636/2001
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - naslov avtorskega dela - individualnost - besedna zveza " brez zavor "
Objava v zbirki VSRS:CZ 2004

Jedro

Naslov avtorskega dela mora biti individualna intelektualna storitev, da lahko uživa avtorskopravno varstvo. Naslov Brez zavor ni upravičen do tega varstva, ker zaradi majhnega deleža izkoriščenosti, nizke stopnje sporočilnosti ter majhnega vložka ustvarjalnosti ne dosega ustrezne ravni individualnosti.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ugotovilo, da je tožnik leta 1985 izdal fonogram z naslovom Brez zavor in da je tožena stranka s tem, ko je brez tožnikovega dovoljenja in brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice uporabila ime Brez zavor za naslov svoje razvedrilne oddaje, kršila tožnikovo avtorsko pravico. Sodišče je nadalje odločilo, da bo o zahtevku za plačilo civilne kazni, objavo sodbe in prepoved uporabe imena Brez zavor odločilo s končno sodbo.

Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje ugodilo in spremenilo prvi odstavek prvostopenjske sodbe tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka kršila tožnikovo avtorsko pravico. Ocenilo je, da v obravnavanem primeru avtorskopravne zaščite naslova manjka individualnost kot ena od nujnih predpostavk, da se določena stvaritev prizna kot avtorsko delo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo.

Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je pritožbeno sodišče sodilo na podlagi dokazov, ki v postopku niso bili izvedeni. Besedno zvezo brez zavor je iskalo v svetovnem spletu in v obrazložitvi navedlo, da je to besedno zvezo najti v uporabi v knjižnem jeziku. S takim iskanjem in izvajanjem dokazov je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Ta kršitev je podana tudi zato, ker se navedb pritožbenega sodišča o obstoju in uporabi besedne zveze brez zavor ne da preiskusiti.

Uporaba besedne zveze tudi ni definirana v času, zaradi česar je tudi podana navedena procesna kršitev.

Tožeča stranka v reviziji nadalje navaja, da se ne strinja s stališči pritožbenega sodišča glede ravni ustvarjalnosti, češ da uživa naslov avtorskega dela enako varstvo kot delo samo v primeru, ko gre za visoko raven ustvarjalnosti. Pri ugotavljanju ustvarjalne ravni nekega dela je treba najprej upoštevati kategorijo avtorskih del, znotraj katere je mogoče do neke stopnje poenotiti merila za presojo. Nadalje je treba upoštevati, da se merila ustvarjalne ravni lahko pri določeni kategoriji del nastavijo nekoliko nižje, in sicer v primerih, ko obstajajo objektivne omejitve ustvarjalnega maneverskega prostora. V tem primeru gre lahko npr. za priredbe, predelave, prevode, pa tudi za naslove. Stališče pritožbenega sodišča je nasprotno teoretičnopravni razlagi, sodba pa ne ponuja nobenih argumentov. Razen tega pritožbeno sodišče ni uporabilo postopka kategorizacije avtorskega dela ter določanja kvantitativnega vidika ustvarjalnosti. Ob posplošitvi stališča pritožbenega sodišča uživajo avtorsko pravno zaščito samo dela visoke ravni ustvarjalnosti. To pa seveda nikakor ne bi bila pop glasba v vseh njenih zvrsteh niti kakšne stvaritve zabavnega žanra. Revident meni, da je v njegovem naslovu zadostna raven ustvarjalnosti in da gre za avtorsko delo. Zato meni, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in bi bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti.

V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, saj je le navajalo primere uporabe ustaljene besedne zveze. Sicer pa znana besedna zveza ne more biti avtorskopravno varovana, saj ne gre za individualno avtorsko stvaritev, pač pa za del slovenskega jezika.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Pravna podlaga za avtorskopravno zaščito naslova avtorskega dela je v 6. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, Uradni list RS, št. 21/95 in 9/2001). Ta določa, da uživa naslov avtorskega dela enako varstvo kot samo delo, če je sam po sebi individualna intelektualna stvaritev. Tudi za naslov mora biti podanih pet predpostavk iz 5. člena ZASP. V tožnikovem primeru avtorskopravnega varstva naslova fonograma Brez zavor ni sporno, da gre za stvaritev človekovega duha s področja ustvarjalnosti (umetnosti), ki je izražena v zunanjem svetu. Po presoji pritožbenega sodišča pa naslovu manjka peta predpostavka, individualnost.

Teorija (op. 1) opisuje individualnost kot značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani od umetniške in kulturne dediščine, ki je v obči lasti, ter po tretji strani od drugih varovanih avtorskih del. Za ugotovitev individualnosti je potrebna neka ustvarjalna raven, kreativnost, in ustrezna stopnja novosti ter izvirnosti.

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je tožnik leta 1985 izdal fonogram in ga poimenoval z naslovom Brez zavor. Tožena stranka pa je leta 1997 pripravila in predvajala zabavno televizijsko oddajo in jo naslovila z istim naslovom. Sodišče druge stopnje je dodalo ugotovitev, da se besedna zveza brez zavor v prenesenem pomenu uporablja v knjižnem jeziku, saj jo je najti na straneh svetovnega spleta v tem pomenu v zelo različnih zvezah.

Revident vidi v teh ugotovitvah in v ravnanju pritožbenega sodišča bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tem revizijskim trditvam ni pritrditi. Navedene ugotovitve namreč ne vsebujejo ugotovitev o odločilnih dejstvih, tako da niso relevantne za dejansko stanje.

Bistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnik ni sam ustvaril besedne zveze brez zavor, da ta besedna zveza (tudi v prenesenem pomenu) ni izvirna in ni plod tožnikove ustvarjalnosti. Tožnik je to besedno zvezo le prvi uporabil za naslov. Če je tako, pa je ugotavljanje pojavljanja sporne besedne zveze v knjižnem jeziku (ne kot naslov) povsem brezpredmetno. Zato uveljavljani revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP ni podan.

Tožnikova trditev v tožbi in ugotovitev nižjih sodišč je, da je tožnik besedno zvezo brez zavor uporabil kot naslov fonograma.

Njegova je torej ideja uporabiti znano besedno zvezo kot naslov.

Ideje sicer avtorskopravno niso varovane (1. točka prvega odstavka 9. člena ZASP); ko pa preidejo v individualizirano izpeljane stvaritve, gre lahko za avtorsko delo.

Vprašanje v tej zadevi je torej, ali uporaba znane besedne zveze za naslov fonograma predstavlja ustrezno stopnjo inovativnosti in kreativnosti, da je zadoščeno individualnosti (kot pogoju avtorskega varstva). Zmotno je stališče revizije, da je za presojo individualnosti naslova merilo ustvarjalne ravni lahko nižje.

Revizija se sicer sklicuje na Trampužev komentar (op. 2), da je pri ugotavljanju ustvarjalne ravni treba najprej upoštevati kategorijo avtorskih del, znotraj katere je mogoče do neke stopnje poenotiti merila za presojo in nadalje upoštevati, da se merila ustvarjalne ravni lahko pri določeni kategoriji del nastavijo nekoliko nižje, ko obstajajo objektivne omejitve ustvarjalnega maneverskega prostora, npr. pri priredbah, predelavah, prevodih. Navedenemu je pritrditi, vendar revizija tem primerom neupravičeno sama dodaja tudi naslove. Zanje pa vendar velja specialna določba prvega odstavka 6. člena ZASP, da so avtorskopravno varovani samo, če so sami zase individualne avtorske stvaritve. Zato tudi teorija opozarja, da so naslovi ponavadi sestavljeni iz ene ali nekaj besed, tako da so ustvarjalne možnosti omejene in s tem redko pride do avtorskega varstva naslova (op. 3). Štempihar (op. 4) celo meni, da prave in resnične originalnosti v pogojih sodobnega ustvarjanja ne more biti, kar velja še toliko bolj za posamezne besede (op. 5). Avtorskopravno zaščito uživajo samo originalni naslovi, ti pa so zelo redki in daleč največje število naslovov spada med tiste, ki so v javni domeni zaradi svoje generičnosti in banalnosti (op. 6). Stališče pritožbenega sodišča, da naslov avtorskega dela uživa avtorskopravno varstvo le v primeru visoke ravni ustvarjalnosti, torej ni nasprotno teoretičnopravni razlagi, kot zmotno trdi revizija. To stališče je po presoji revizijskega sodišča pravilno in logično. Pri kvalifikaciji avtorskega dela njegov obseg ni odločilen. Pri manjšanju obsega pa lahko ostane od avtorskega dela zelo malo (npr. nekaj besed), tako da je izvirnost prizadeta ali izgine.

Z manjšanjem obsega dela se objektivno manjša tudi maneverski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo (op. 7). Čim manjši je obseg, tem več ustvarjalnosti je treba za doseg kriterijev avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Ker ima naslov po naravi stvari malo besed in so ustvarjalne možnosti omejene, je potrebna visoka ustvarjalna raven, da se mu zagotovi potrebno izvirnost in individualnost. Zakon pa ne daje podlage, da bi se samo za naslove kriteriji znižali.

Iz navedenega sledi zaključek, da je naslov zelo redko lahko deležen avtorskopravnega varstva.

Tako je tudi v obravnavanem primeru. Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču in njegovemu stališču, da spornemu naslovu manjka individualnost. Po svoji sporočilnosti in izvirnosti naslov Brez zavor ne odstopa od drugih tovrstnih naslovov. Ta naslov izhaja iz besedne zveze, ki v pravem in prenesenem pomenu, kot je že navedeno, ni plod tožnikove ustvarjalnosti. Tožnik je že znano besedno zvezo uporabil kot naslov. Njegov prispevek je torej izbor naslova kot pojma, ki označuje fonogram oziroma zbirko pesmi na njem. Za vsak naslov je značilno, da je pojem, ki v prenesenem smislu opredeljuje vsebino in značaj dela (op. 8). Da je tudi v obravnavanem primeru uporabljena besedna zveza v prenesenem pomenu, torej ni posebnost. Brez zavor pomeni tukaj brez zadržkov ali brez omejitev. Ugotovljeno je, da se je tožnik na ta način hotel obrniti na publiko. Po njegovem si avtor želi s čim manjšimi zavorami obrniti se na publiko. Če to velja splošno, je tožnik s takim naslovom izrazil tisto, kar želi vsak avtor. Gre za splošno sporočilnost, izraženo na običajen način z metaforo in uporabo že prej znane besedne zveze. Ob takem stanju je pravilna ocena o majhnem deležu novosti in izvirnosti, nizki stopnji sporočilnosti ter nizkem vložku ustvarjalnosti, vse v smislu individualnosti, ne pa morda v smislu kvalitete, ki se pri vprašanju avtorstva ne obravnava, saj je ocena umetniške vrednosti avtorskega dela prepuščena okusu javnosti (op. 9).

Ker je nujno, da gre pri naslovu za individualno intelektualno stvaritev, da lahko naslov uživa avtorskopravno varstvo, zaradi omejenih možnosti pa je za doseganje navedenega potrebna visoka stopnja individualnosti, je očitno, da v obravnavanem primeru posamezni sklopi, ki sodijo v individualnost, ne dosegajo zadostne ravni.

Zato je materialnopravno pravilna presoja pritožbenega sodišča, da naslov Brez zavor ne ustreza pravnemu standardu avtorskega dela iz prvega odstavka 6. člena ZASP v zvezi s 5. členom ZASP ter je utemeljeno zavrnjeno avtorskopravno varstvo tega naslova. Revizijsko sodišče zaključuje, da revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

Ker sta po obrazloženem revizijska razloga neutemeljena, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Tožena stranka z odgovorom na revizijo ni prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, tako da stroškom te vloge ni mogoče priznati potrebnosti za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato odločilo, da te stroške krije tožena stranka sama.

op. 1: Miha Trampuž, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Ljubljana, 1997, str. 31 op. 2: Miha Trampuž, ibidem, str. 32 op. 3: Miha Trampuž, ibidem, str. 45 op. 4: Jurij Štempihar, Avtorsko pravo, Ljubljana, 1960, str. 24 op. 5: Jurij Štempihar, ibidem, str. 31 op. 6: Miodrag Janić, Industrijska svojina i autorsko pravo, Beograd, 1973, str. 280 op. 7: Miha Trampuž, ibidem, str. 33 op. 8: Miha Trampuž, ibidem, str. 45 op. 9: Miodrag Janić, ibidem, str. 271


Zveza:

ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy05MDM0