<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 125/2003

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.125.2003
Evidenčna številka:VS07716
Datum odločbe:25.03.2004
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1572/2002
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:avtorsko delo - predelava avtorskega dela - kršitev materialnih avtorskih pravic - avtorskopravno varstvo - strokovno mnenje o ekonomski smotrnosti investicije - uporaba avtorskega dela - sprememba oblike avtorskega dela
Objava v zbirki VSRS:CZ 2004

Jedro

Tožnikovo delo je strokovno mnenje ali študija, ki temelji na ekonomskih in finančnih znanostih, obravnava pa ekonomsko smotrnost investicije v dogradnjo kletnega prostora, njegovo opremo in izvajanje diskontne prodaje. Pri tovrstnih delih pa ni avtorskopravno varovana njihova vsebina, ideja, misel, ki temelji na znanosti, temveč le njihova zunanja predstavitev.

Zatrjevana vključitev tožnikove investicijske študije v toženkino študijo ni predelava avtorskega dela, saj tožnik ne zatrjuje zraščenosti obeh avtorskih del v nedeljivo celoto.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je v postopku na prvi stopnji zatrjeval, da je toženka posegla v njegove avtorske pravice, ker "je uporabila idejo, znanja, projektne študije in druga tožnikova vedenja" in vse izkoristila tako, da je prvotno predvidene kletne pomožne hotelske prostore preuredila v trgovinski center. Svoje trditve je tožnik dopolnjeval in tudi pojasnil, da gre za nedovoljen poseg v njegovo avtorsko delo z naslovom Investicijski projekt: Diskont, dogradnja in oprema diskonta. Po delnem zavrženju tožbe je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek za plačilo 294,000.000 SIT odškodnine in 20,000.000 SIT civilne kazni ter za objavo sodbe v Delu in Večeru zavrnilo, ker je med drugim ocenilo, da upravičenje, ki ga zatrjuje tožnik, ne predstavlja materialne avtorske pravice, ki bi jo zakon varoval, saj ne gre za uporabo avtorskega dela v avtorskopravnem smislu, sama ideja v njegovem delu pa tudi ni avtorskopravno varovana.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je med drugim dodatno potrdilo razloge sodišča prve stopnje, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za nobeno od oblik uporabe avtorskega dela iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/95, 9/2001, 30/2001 - ZASP), ki so kot materialne avtorske pravice varovane z navedenim zakonom.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Zmotni so razlogi tega sodišča, da uporaba avtorskega dela za pridobitev upravnih dovoljenj ne predstavlja javne priobčitve in tudi ne izkoriščanja dela v spremenjeni obliki. S takšnim tolmačenjem je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo 1. točko tretjega odstavka 22. člena ZASP in 33. člen ZASP, saj je v drugem odstavku 33. člena navedeno, da se pravica do predelave nanaša tudi na primere, ko se prvotno delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo. Tožnik ni dopustil vključitve svoje ekonomske študije v dokumentacijo toženke, ki jo je ta uporabila za pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj. Tožnikovo avtorsko delo je postalo del študije ali dokumentacije, ki je namenjena točno določenemu namenu in določenemu krogu oseb, kar pa se razlikuje od prvotne vloge in namena tožnikovega avtorskega dela. Relativna procesna kršitev pa je podana, ker ne držijo ugotovitve pritožbenega sodišča, da tožnik niti ne zatrjuje, da bi toženka na podlagi njegove ekonomske študije izdelala novo, predelano ali spremenjeno študijo. Tožnik je vseskozi poudarjal, da je toženka njegovo delo uporabila pri predložitvi ustrezne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj. Revizija še graja razloge pritožbenega sodišča glede posega v tožnikove moralne avtorske pravice.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče najprej poudarja, da so bile tožnikove navedbe v postopku na prvi stopnji nedoločne in premalo konkretne, da je tako navedbe kot tožbeni zahtevek med postopkom dopolnjeval, da je nekatere navedbe konkretiziral šele v pritožbi, nekatere pa razširja še v reviziji. Sodišče prve stopnje je zato v razlogih svoje sodbe utemeljeno navedlo, da se je znašlo pred nelahko nalogo, kršenje katerih materialnih avtorskih pravic tožnik pravzaprav uveljavlja. Zato je tožnikove trditve obravnavalo z vidika vseh štirih osnovnih oblik materialnih avtorskih pravic iz 22. člena ZASP in pri tem izhajalo iz tožnikove opredelitve, da je srž spora v tem, da je toženka izkoristila idejo, znanja, konkretno projektno študijo in druga tožnikova vedenja ter zgradbo oziroma pomožne kletne hotelske prostore preuredila v prostore za trgovinsko dejavnost. Pritožbeno sodišče je na tožnikove bolj poudarjene pritožbene trditve o toženkini uporabi njegovega dela za pridobitev upravnih dovoljenj odgovorilo, da pri taki zatrjevani uporabi ne gre niti za javno priobčitev niti za izkoriščanje avtorskega dela v spremenjeni obliki. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so neupoštevne tožnikove revizijske trditve o vključitvi njegove ekonomske študije v toženkino študijo oziroma dokumentacijo za pridobitev upravnih dovoljenj, ker predstavljajo razširjanje dejanske podlage o uporabi njegovega dela, saj ZPP v tretjem odstavku 370. člena določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Opisani način tožnikovega dopolnjevanja trditvene podlage ne predstavlja samo neprimernega, ampak predvsem nepravilen način pravdanja. ZPP za posamezne faze postopka določa, do kdaj lahko stranka uveljavlja nova dejstva in predlaga nove dokaze oziroma ob katerih pogojih jih lahko uveljavlja tudi kasneje. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeno opozorilo na 337. člen ZPP, ko je kot prepozno zavrnilo tožnikovo (le delno) konkretizacijo trditev, katere njegove moralne avtorske pravice naj bi toženka kršila. Drugačno tožnikovo revizijsko stališče je zmotno.

Tožnik tudi neutemeljeno očita pritožbenemu sodišču relativno procesno kršitev pri razlogih, da ne zatrjuje, da naj bi toženka na podlagi njegove ekonomske študije izdelala novo, predelano ali spremenjeno študijo. To je namreč ugotovilo že sodišče prve stopnje v razlogih na enajsti strani svoje sodbe. Tožnikove pritožbene trditve o uporabi njegovega dela za preprojektiranje celotnega kompleksa in za pridobitev upravnih dovoljenj so bile premalo konkretne in jih je zato pritožbeno sodišče lahko obravnavalo le v okviru presoje, ali je taka zatrjevana uporaba avtorskopravno varovana.

Tudi revizijsko sodišče razume tožnikove trditve tako, kot sta jih razumeli obe sodišči. Tožnik smatra, da je toženka nedovoljeno izkoristila idejo iz njegove konkretne investicijske študije (o dograditvi in preureditvi posameznega prostora v kleti iz pomožnega hotelskega prostora v diskontno trgovino) tako, da je kasneje tudi sama naročila preprojektiranje kletnih prostorov v trgovinske.

Revizijsko sodišče se strinja z materialnopravno opredelitvijo pritožbenega sodišča, da gre pri tožnikovem investicijskem projektu (priloga pod A 13) za avtorsko delo v smislu 12. točke prvega odstavka 5. člena ZASP, po kateri se za avtorsko delo štejejo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Tožnikovo delo je strokovno mnenje ali študija, ki temelji na ekonomskih in finančnih znanostih, obravnava pa ekonomsko smotrnost investicije v dogradnjo kletnega prostora, njegovo opremo in izvajanje diskontne prodaje. Pri tovrstnih delih pa ni avtorskopravno varovana njihova vsebina, ideja, misel, ki temelji na znanosti, temveč le njihova zunanja predstavitev. O tem je pritožbeno sodišče navedlo pravilne in zadostne razloge na tretji strani svoje sodbe, zato jih revizijskemu sodišču ni treba dopolnjevati. Poudarja le, da so te ugotovitve glavni in nosilni razlog za tožnikov neuspeh v pravdi, vendar jih tožnik v reviziji izrecno ne izpodbija.

Kljub temu revizijsko sodišče odgovarja na tožnikovo revizijsko grajo pravilne uporabe materialnega prava pri nadaljnji presoji pritožbenega sodišča, ali zatrjevana toženkina uporaba tožnikovega investicijskega projekta pri pridobivanju upravnih dovoljenj predstavlja kršitev materialne avtorske pravice. Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, da zatrjevana uporaba ne more predstavljati uporabe avtorskega dela v netelesni obliki, torej javne priobčitve avtorskega dela v smislu drugega odstavka 22. člena ZASP. Tožnikova revizijska graja teh razlogov niti ni obrazložena. Tožnik je obrazložil le svoje stališče, da gre pri uporabi njegovega dela pri pridobivanju upravnih dovoljenj za uporabo dela v spremenjeni obliki v smislu tretjega odstavka 22. člena ZASP, vendar je pri tem nedovoljeno razširil svojo trditveno podlago, kot je bilo že pojasnjeno. Gre za nove trditve o vključitvi tožnikove ekonomske študije v toženkino študijo (oziroma dokumentacijo) za pridobitev upravnih dovoljenj. Revizijsko sodišče vseeno odgovarja, da uporaba avtorskega dela v spremenjeni obliki oziroma njegova predelava po 1. točki tretjega odstavka 22. člena ZASP v zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZASP res zajema tudi predelavo, ko se prvotno delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo, vendar mora biti v takem primeru prvotno delo z novim delom zraščeno v nedeljivo celoto. Primer take vključitve prvotnega dela v novo delo je npr. vključitev glasbenega dela v film ali balet, ker med prvim in novim avtorskim delom obstoji zadostna notranja kohezija. Takih okoliščin ob zatrjevani vključitvi tožnikove investicijske študije v zatrjevano študijo toženke pa tožnik tudi v reviziji ni uveljavljal.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške.


Zveza:

ZASP člen 5, 5/1-12, 22, 22/2, 22/3-1, 33, 33/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy04ODI2