zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VS0011386

Odločba:Sklep II Ips 684/2008
 ECLI:
Odločba 2:VSK I Ip 835/2008
Oddelek:Civilni oddelek
Datum seje senata:27.11.2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - izterjava preživnine - procesna sposobnost otroka v izvršilnem postopku
Zveza:ZPP člen 77, 77/3, 406, 409, 409/1, 409/2.ZZZDR člen 108. ZIOZ člen 15.
JEDRO:
Izvršilni postopek ni postopek v zakonskem sporu oziroma v sporu iz razmerij med starši in otroki, čeprav teče ravno zaradi prisilne izvršitve sodbe, izdane v takšnem (406. člen ZPP) sporu. V izvršilnem postopku se potemtakem procesna sposobnost mladoletnih strank, starejših od 15 let, ne presoja po določbah 409. člena ZPP.

IZREK:
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. Dolžnica mora v 15 dneh upniku povrniti 187,27 EUR stroškov postopka z izrednim pravnim sredstvom.

OBRAZLOŽITEV:
1. S sodbo, s katero je bila razvezana zakonska zveza K. Ž. in S. K., sta bila njuna tedaj še mladoletna otroka P. K. in P. K. dodeljena v varstvo in vzgojo očetu, materi pa je bilo naloženo zanju plačevati preživnino.

2. Oče in zakoniti zastopnik otrok je v njunem imenu zoper mater 12.5.2006 vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave po njegovih trditvah neplačane preživnine za oba preživninska upravičenca za čas od septembra 2005 do aprila 2006. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in 6.12.2006 izdalo sklep o izvršbi, 18.12.2006 pa je prejelo predlog obeh upnikov za ustavitev izvršbe in izjavo o prenehanju terjatev. V predlogu in v izjavi navajata, da je K. Ž. preživninsko obveznost iz pravnomočne sodbe vseskozi pravočasno izpolnjevala in sicer tako, da je preživnino nakazovala na njun osebni račun. Opozarjata, da sta oba že dopolnila 15 let starosti in da sta sposobna razumeti pomen in posledice vložitve in umika predloga za izvršbo, njunemu očetu pa je pooblastilo za zakonito zastopanje v tem postopku prenehalo. Sklicujeta se na določbo 409. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP), po kateri sme zakoniti zastopnik opravljati pravdna dejanja v postopku le, dokler otrok, ki je dopolnil 15 let ne izjavi, da sam prevzema pravdo in ki jo je treba po njunem prepričanju uporabiti skladno z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(2)(v nadaljevanju ZIZ).

Istočasno in iz istih vsebinskih (prenehanje terjatve zaradi plačila) in procesnih razlogov (prenehanje legitimacije zakonitega zastopnika za zastopanje otrok, ki sta predlog za izvršbo umaknila oziroma predlagala ustavitev izvršbe, po doseženi starosti 15 let) je K. Ž. vložila ugovor zoper sklep o izvršbi.

3. Izvršilno sodišče je dolžničinemu ugovoru ugodilo, izvršbo ustavilo in sklep o izvršbi v 2. točki izreka, s katero je odmerilo stroške izvršilnega postopka upnikov, razveljavilo ter zakonitega zastopnika upnikov zavezalo, da mora dolžnici povrniti stroške izvršilnega postopka. Tako je odločilo iz dveh razlogov: ker je ugotovilo, da je terjatev plačana, kar pomeni, da je podan ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in tudi zato, ker sta nad 15 let stara upnika prevzela postopek in ob razumevanju pravnih posledic takšnega procesnega dejanja predlagala ustavitev postopka zaradi prenehanja terjatve.

4. Sodišče druge stopnje je ta sklep spremenilo tako, da je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo in dolžnici naložilo upnikoma povrniti stroške pritožbenega postopka. Terjate po njegovi presoji ni prenehala, ker izpolnitev, ki bi morala biti po izvršilnem naslovu opravljena s plačilom na transakcijski račun zakonitega zastopnika, s plačilom neposredno upnikoma glede na določbo 280. člena Obligacijskega zakonika(3) (v nadaljevanju OZ) ni bila pravilna in ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni nastopil; poleg tega upnika procesnih dejanj nista mogla opravljati samostojno, ker določba 409. člena ZPP velja samo za posebne postopke iz 27. poglavja III. dela ZPP, ne pa tudi za izvršilni postopek.

5. P. K. je 11.2.2008 ponovno podala izjavo o umiku predloga za izvršbo in ji priložila izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno, da je 18.5.2007 postala polnoletna, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa je zoper sklep drugostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na še vedno mladoletnega P. K., vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zatrjevane bistvene kršitve procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP, podane zaradi napačne uporabe določbe 406. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v posledici česar za presojo procesne sposobnosti zgoraj imenovanega upnika sodišče druge stopnje ni uporabilo določbe 409. člena ZPP in ni sankcioniralo napačne uporabe te določbe pred prvostopenjskim sodiščem, čeprav je dolžnik v pritožbi to uveljavljal. Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zaradi pridobitve stališča Vrhovnega sodišča o pravilni uporabi določbe 409. člena ZPP glede procesne sposobnosti otrok v izvršilnem postopku.

6. Zahteva je bila vročena upniku po njegovem zakonitem zastopniku, ki je nanjo odgovoril in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj jo zavrne. Predlog je utemeljil s stališčem, da v izvršilnem postopku stranka z dopolnitvijo 15 let starosti ne pridobi procesne sposobnosti in da takšna izjema od pravila, da je procesna sposobnost vezana na poslovno sposobnost, velja le za spore iz 27. poglavja ZPP.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

7. Pravdna ali procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno opravlja procesna dejanja(4). ZPP jo veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu: kdor je popolnoma poslovno sposoben(5), je tudi procesno sposoben in lahko v pravdi samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (prvi odstavek 77. člena); polnoletna oseba, ki ji je poslovna sposobnost delno omejena, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek istega člena)(6); mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, pa je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost (tretji odstavek 77. člena ZPP)(7).

8. P. K., ki je bil po podatkih spisa rojen 10. 9. 1991, je pred vložitvijo predloga za ustavitev izvršbe 18.12.2006 že dopolnil 15 let starosti. Po materialnem pravu je torej že pridobil omejeno poslovno sposobnost: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(8)(v nadaljevanju ZZZDR) v 108. členu določa, da mladoletnik, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače in da je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti. Gre za predpis, ki pove, kdaj je pogodba, ki jo je sklenil nad 15 let star mladoletnik, veljavna po materialnem pravu. Procesni odraz te pravice je v njegovi procesni sposobnosti za spore o tistih pravnih razmerjih, za oblikovanje katerih je poslovno sposoben (na primer spori v zvezi z zaposlitvijo; primerjaj 112. člen ZZZDR). Povedano drugače: procesno sposobnost ima le na tistem področju, na katerem ima neomejeno poslovno sposobnost in za veljavnost posla, ki ga sklene, ni potrebna odobritev staršev oziroma zakonitega zastopnika. Merilo za to je veljavnost pravnega posla, ki ga mladoletnik sklene brez sodelovanja zakonitega zastopnika: če posel ni izpodbojen ali ničen, ima v postopku glede spora o takšnem poslu popolno poslovno sposobnost, v nasprotnem primeru pa je nima(9);to merilo temelji na logičnem sklepanju, da kdor lahko samostojno vstopi v materialnopravno razmerje, lahko tudi samostojno nastopa v pravdi v zvezi s tem razmerjem(10). Toda v konkretnem primeru je situacija drugačna: materialnopravno razmerje, iz katerega izvira spor, ni nastalo s pravnim poslom. Mladoletni upnik je pravico do preživnine pridobil na podlagi zakona ob razvezi zakonske zveze svojih staršev (prvi odstavek 78. člena ZZZDR). Zato zgoraj navedenega merila, da je mladoletnik med 15. in 18. letom starosti procesno sposoben na področju, na katerem je poslovno sposoben, ni mogoče uporabiti. Določbo tretjega odstavka 77. člena ZPP, da je mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost, pa je treba po mnenju Vrhovnega sodišča razlagati restriktivno: tako, da izjema o procesni sposobnosti nad 15 let starega mladoletnika velja le za spore iz pravnoposlovnih razmerij(11)( za tako rešitev govori tudi okoliščina, da je v ZPP izrecno določeno, da so otroci nad 15. letom starosti procesno sposobni v sporih iz 27. poglavja tega zakona; v nasprotnem primeru taka določba ne bi bila potrebna). Analogija s 108. členom ZZZDR, ki pri pravnoposlovnih razmerjih ločuje med bolj in manj pomembnimi posli in v odvisnosti od tega od 15 let starejšemu mladoletniku ali prizna ali na prizna procesne sposobnosti, ne pride v poštev. Temeljno pravilo je, da mladoletniki nimajo procesne sposobnosti; primeri, ko mladoletnik nad 15. letom starosti postane poslovno in zato tudi procesno sposoben, predstavljajo izjemo od tega splošnega pravila in izjeme od splošnih pravil je treba vedno obravnavati restriktivno. Ml. P. K. torej neposredno na podlagi splošne določbe tretjega odstavka 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v izvršilnem postopku ni mogel veljavno opravljati procesnih dejanj.

9. Zato je treba preizkusiti še, ali mu takšno sposobnost za izvršilni postopek, ki teče zaradi izterjave preživnine zanj na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe podeljujejo specialne določbe 27. poglavja ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar je nosilna teza zahteve za varstvo zakonitosti.

Procesna sposobnost otrok je v zakonskih sporih in v sporih iz razmerij med starši in otroki urejena posebej in drugače kot v splošnem postopku: skladno z določbama prvega in drugega odstavka 409. člena ZPP mora sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja; zakoniti zastopnik tega otroka sme opravljati dejanja v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da sam prevzema pravdo. V pravdah o tovrstnih sporih otrok torej ima procesno sposobnost in o tem v teoriji in v praksi ni spora.

Dileme, ali otrok po dopolnjenem 15. letu lahko sam opravlja procesna dejanja tudi v izvršilnem postopku, ki teče zaradi izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku v zakonskem sporu ali v sporu iz razmerij med starši in otroki, ne rešujeta ne ZPP in ne ZIZ. ZIZ določa v 15. členu, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali v drugem zakonu drugače določeno, ne da bi pri tem določil, da se subsidiarno uporabljajo le določbe splošnega dela ZPP (takšno pravilo je vseboval jugoslovanski zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930, leta 1978 sprejet Zakon o izvršilnem postopku(12) in kasnejši na področju RS uporabljani zakoni pa so ga opustili(13)). Ko je tako, je presoja procesne sposobnosti stranke odvisna od ureditve te procesne predpostavke v posebnem delu (ki se razlikuje od ureditve v splošnem delu), odgovor na vprašanje, ali je mladoletna stranka, ki bi bila polno procesno sposobna v pravdi v sporu o preživnini, procesno sposobna tudi v (izvršilnem) postopku izterjave le-te pa je odvisen od vsebine določb 409. člena ZPP.

10. Splošno pravilo je, da mladoletne osebe niso procesno sposobne. Pravilo iz 409. člena ZPP, ki vsebuje izjemo od tega splošnega pravila, je umeščeno v III. del ZPP, ki ureja potek (več) posebnih postopkov, konkretno v 27. poglavje, ki se nanaša na postopek v zakonskih sporih in v sporih iz razmerij med starši in otroki. Definicijo teh sporov dajeta prvi odstavek ("Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze.") in drugi odstavek 406. člena ZPP ("Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva."). In samo v tovrstnih sporih veljajo, glede na sistematično razlago ZPP, določbe njegovega 409. člena. Pri tem že zunanji okvir možnih besednih pomenov norme, ki ga razlagalec ne sme prestopiti(14), ne zajema (tudi) izvršilnega postopka zaradi realizacije izvršljivih odločb, izdanih v zakonskih sporih in v sporih iz razmerij med starši in otroki: zgoraj citirani določbi 406. člena ZPP jasno povesta, da se ureditev iz 27. poglavja ZPP nanaša le na spore iz z njima določenih civilnih razmerij, o sporih o pravicah ali pravnih razmerjih pa mora sodišče najprej avtoritativno odločiti, čemur je namenjen pravdni postopek (1. člen ZPP)(15). O razmerju med pravdnim in izvršilnim postopkom v teoriji prevladuje stališče(16), da izvršilni postopek ni zgolj nadaljevanje in sestavni del pravdnega, pač pa je samostojen postopek(17) (tako kot je izvršilno pravo samostojna veja civilnega prava(18). Izvršilni postopek ni postopek v zakonskem sporu oziroma v sporu iz razmerij med starši in otroki, čeprav teče ravno zaradi prisilne izvršitve sodbe, izdane v takšnem (406. člen ZPP) sporu. V izvršilnem postopku se potemtakem procesna sposobnost mladoletnih strank, starejših od 15 let, ne presoja po določbah 409. člena ZPP, kot je pravilno pojasnilo drugostopenjsko sodišče. Zato za odločitev o utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti ni pomembno, ali je v konkretnem primeru ml. P. K. razumel pomen in pravne posledice izjave o umiku predloga za izvršbo oziroma predloga za ustavitev izvršbe (zahteva namreč uveljavlja, da je zaključek prvostopenjskega sodišča o tem, ki ga pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, "vsaj preuranjen"). Očitek, da bi moral biti - a ni bil - mladoletnemu upniku po določbi četrtega odstavka 409. člena ZPP postavljen začasni zastopnik, ker si njegovi interesi (za sprejem preživnine na svoj osebni račun in ustavitev izvršbe) in interesi njegovega zakonitega zastopnika (očeta, kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, ki zahteva plačilo preživnine za sina na svoj račun skladno z izvršilnim naslovom) nasprotujejo, je neutemeljen in v nasprotju s tistim, za kar se zavzema zahteva za varstvo zakonitosti: če bi bil nad 15 let star mladoletni upnik procesno sposoben (tudi) v izvršilnem postopku, interesi njegovega zakonitega zastopnika ne bi bili relevantni in o konfliktu interesov ne bi bilo mogoče govoriti; začasnega zastopnika je treba postaviti v primeru konflikta interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom, ki otroka zastopa zato, ker ta še ni dopolnil 15 let ali ker je to starost sicer dosegel, a ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj.

11. Zahteva za varstvo zakonitosti je neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

---.---Op. št. (1): Uradni list RS 26/99 s spremembami in dopolnitvami.Op. št. (2): Uradni list RS 51/98 s spremembami in dopolnitvami Op. št. (3): Uradni list RS 83/2001 Op. št. (4): Aleš Galič, v: Lojze Ude in soavtorji, Pravdni postopek , Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2005, stran 330; Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list, Ljubljana 2002, stran168; Jože Juhart, Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba, Ljubljana 1961, stran 182. Op. št. (5): Poslovno sposoben je, komur pravo priznava sposobnost izražati poslovno voljo in z lastnimi dejanji in izjavami volje povzročiti nastanek, spremembo ali prenehanje pravnih razmerij. Fizična oseba jo pridobi s polnoletnostjo, pred polnoletnostjo pa mu jo lahko le v z zakonom predvidenih situacijah, na primer če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj, s sklepom podeli sodišče v nepravdnem postopku. Op. št. (6): Na procesnem področju korelata delni poslovni sposobnosti ni: stranka poslovno sposobnost ali ima v celoti ali je sploh nima, nima pa je delno; za uveljavljanje pravic, ki jih je pridobila v okviru svoje omejene poslovne sposobnosti, je neomejeno pravdno (procesno) sposobna. Op. št. (7): Glej prejšnjo opombo.Op. št. (8): Uradni list RS 14/89 s spremembami in dopolnitvami.Op. št. (9): Tako Galič, prej citirano delo, stran 331. Enako Ude, prej citirano delo, stran 170. Op. št. (10): Galič, ibidem stran 332.Op. št. (11): V sodbi II Ips 415/98 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je poslovna sposobnost mladoletnika omejena na sklepanje pravnih poslov in še to s posameznimi omejitvami ter da ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, ki na dediče po načelu ipso iure dedovanja preidejo na podlagi zakona v trenutku zapustnikove smrti. Op. št. (12): Uradni list SFRJ 20/78.Op. št. (13): Siniša Triva, Vladimir Belajec, Mihajlo Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, Zagreb 1980, stran 14, opozarjajo, da " splošno pravilo o ustrezni subsidiarni rabi matičnega vira civilnega procesnega prava odpira bistveno večji in bolj kompliciran niz problemov pri iskanju adekvatnih rešitev v uporabi subsidiarnih pravil v primerjavi s tistimi iz časa uporabe zakona iz leta 1930, po katerem so se v izvršilnem postopku uporabljala le splošna pravila pravdnega postopka..." Op. št. (14): Marijan Pavčnik, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, 2. pregledana in dopolnjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2001, stran 372. Op. št. (15): Lojze Ude, citirano delo, stran 58. Primerjaj tudi Siniša Triva, Mihajlo Dika, Vanparnično procesno pravo, Pravni fakulete u Zagrebu, Zagreb 1980, stran 16. Op. št. (16): V preteklosti so izvršilno procesno pravo obravnavali kot sestavni del pravdnega procesnega prava francoski Code de procedure civile iz leta 1806, italijanski Codice di procedura civile iz leta 1940, nemški Zivilprocessordnung iz leta 1877. Avstrijski Exsekutinsordnung iz leta 1898, jugoslovanski Zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930 in Zakon o izvršilnem postopku iz leta 1978 so ga, nasprotno, že obravnavali kot samostojno vejo procesnega prava. Op. št. (17): Tako Dragica Wedam Lukić, Civilno izvršilno pravo, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1992, stran 21. Enako Siniša Triva in soavtorji, Sudsko izvršno pravo, stran 15. Op. št. (18): Siniša Triva, Mihajlo Dika, Gradjansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb 2004, stran 8.

Zakon je najvarnejši vodja pri delu sodnikov.
Lex est exercitus iudicum tutissimus ductor.