<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 53/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.53.2008
Evidenčna številka:VS0011320
Datum odločbe:26.03.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 32/2007
Področje:PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev družbe z ZGD - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - nova dejstva in novi dokazi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dolžnost obrazložitve očitka procesne kršitve

Jedro

Tudi manjšinski delničar ima lahko položaj aktivnega delničarja v smislu odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002.

Kriterije za presojo vpliva delničarjev na poslovanje izbrisanih družb (73. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča)lahko uporabimo tudi pri presoji vpliva delničarjev na pravočasno uskladitev statusa družbe z določili ZGD, če gre za "prostovoljne" delničarje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 1.822,26 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec tožeči stranki izpolniti obveznost družbe F. d. d., ker navedene družbe kot aktivni delničar ni pravočasno uskladil z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93, v nadaljevanju ZGD).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi glede obresti ugodilo, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec z revizijo izpodbija sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je glede svojega pasivnega družbeništva pravočasno navedel trditve in zanje predlagal dokaze na prvem naroku po razveljavitvi sodbe. Premajhna procesna aktivnost strank je lahko tudi posledica kršitve materialnega procesnega vodstva. Prav tako je ves čas ugovarjal, da ni aktivni družbenik, s čimer je zatrjeval negativno dejstvo, ki se ga ne more dokazovati. Meni tudi, da bi moral tožnik dokazati toženčevo zlorabo, ker je odgovornost toženca subjektivna. Sodišči sta pri presoji statusa toženca nedovoljeno upoštevali lastniško sestavo družbe F. M. GmbH. Družbe F. d. d. ni bilo potrebno uskladiti z določbami ZGD, saj je družba razpolagala z ustanovitvenim kapitalom v višini, kot so ga zahtevale določbe ZGD.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženec je bil 2% delničar in direktor družbe F. d. d., ustanovljene leta 1991, do katere je imela tožeča stranka "regresno" terjatev zaradi posojilodajalčevega unovčenja zavarovanja posojila. Toženec je bil hkrati tudi direktor z neomejenimi pooblastili njenega največjega delničarja (94% delnic), družbe F. GmbH. Družba F. d. d. v zakonskem roku do 31. 12. 1994 svojega statusa ni uskladila z določbami 580. člena ZGD. Vse to so dejanske ugotovitve iz sodbe sodišča prve stopnje.

7. Delničarji, katerih družba se v zakonsko določenem roku ni uskladila z določbami ZGD, odgovarjajo upnikom za terjatve svojih družb z vsem svojim premoženjem (šesti odstavek 580. člena ZGD in prvi odstavek 5. člena ZGD), razen če dokažejo, da v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Ur. l. RS, št. 93/2002) niso mogli vplivati na uskladitev družbe z določbami ZGD.

8. Toženec bi moral glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča v konkretnem primeru dokazati dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče materialnopravno zaključiti, da je pasivni družbenik, torej, da ni imel možnosti vplivati na uskladitev družbe z določbami ZGD. Zmotno je tako stališče toženca, da bi moral z dokazovanjem, da ni aktivni družbenik, dokazati negativno dejstvo. Zatrjevanje toženca, da ni aktivni družbenik, namreč ne pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, temveč gre zgolj za pravno trditev, ki že pomeni subsumpcijo dejstev pod pravno pravilo.

9. Prav tako se ni mogoče strinjati s stališčem, da mora upnik dokazati zlorabo delničarja, da bi ta lahko odgovarjal za obveznosti nepravočasno usklajene družbe. Obveznost aktivnega delničarja, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, namreč ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazovati krivdo in ostale predpostavke, temveč gre za zakonski spregled pravne osebnosti. Subjektivni element delničarjev, o katerem govori Ustavno sodišče v drugem odstavku 48. točke prej navedene odločbe, pa se upošteva ravno s tem, da se ugotavlja, ali je položaj delničarja v družbi pasiven ali aktiven.(1) Dokazno breme v zvezi s tem pa je na strani delničarja in ne upnika, v tem pa je tudi bistvena razlika od spregleda pravne osebnosti, urejenega v 6. členu ZGD. Povedano drugače: vse, kar mora upnik zatrjevati in dokazati je, da ima do družbe zapadlo terjatev, da družba ni pravočasno uskladila svojega statusa z določbami ZGD ter da je toženec delničar te družbe.

10. Presoja sodišč nižjih stopenj, da toženec ni imel položaja nepravega oz. pasivnega družbenika, je materialnopravno pravilna. Tudi manjšinski delničar ima lahko položaj aktivnega delničarja v smislu prej navedene odločbe Ustavnega sodišča. Pri presoji vpliva, ki ga ima delničar na uskladitev družbe z določbami ZGD, namreč ni mogoče izhajati zgolj iz vpliva, ki ga ima delničar na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic, temveč je potrebno upoštevati tudi možnosti vpliva na vsakršni dejanski ali pravni podlagi. To izhaja tudi iz 73. točke prej navedene odločbe Ustavnega sodišča, kjer so primeroma našteti kriteriji, med drugim tudi vpliv posameznega delničarja na poslovodstvo družbe in njegovo sodelovanje pri tem ter seznanjenost z gospodarjenjem družbe. Ustavno sodišče je sicer te kriterije navedlo pri presoji vpliva delničarjev na poslovanje izbrisanih družb, kjer so bili delničarji že navajeni na nova družbenoekonomska razmerja, vendar lahko te kriterije, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, uporabimo tudi v obravnavani zadevi.

11. Pri presoji toženčevega položaja v družbi F. d. d. je namreč pomembno tudi dejstvo, da toženec ni bil t. i. "prisilni" delničar, torej delničar, ki bi to postal tekom lastninskega preoblikovanja podjetij na podlagi certifikata, neizplačanih plač, itn. Kot izhaja iz izpiska iz sodnega registra, je bila družba F. d. d. ustanovljena leta 1991 na podlagi takrat veljavnega Zakona o podjetjih (Ur. l. SFRJ, št. 77/1988), ki je že urejal moderne oblike zasebnolastninskih podjetij. Eden izmed ustanoviteljev družbe F. d. d. je bil tudi toženec, ki se je torej kot "prostovoljni" delničar organizirano vključil v gospodarske aktivnosti na trgu. V obravnavani zadevi tako ne gre za situacijo, ko bi se toženec šele navajal na nova pravila nove družbenoekonomske ureditve. Toženec se je kot eden izmed ustanoviteljev vsekakor moral zavedati svojih upravljavskih in premoženjskih pravic iz naslova lastništva delnic, prav gotovo pa je tudi imel ustrezno znanje in interes sodelovati pri upravljanju te družbe. Zaradi navedenih razlogov lahko v obravnavani zadevi pri presoji toženčevega položaja uporabimo kriterije iz 73. točke prej navedene odločbe Ustavnega sodišča.

12. Glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje ter kriterije, navedene v odločbi Ustavnega sodišča, po oceni revizijskega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je imel toženec v rokah vse vzvode, ki so omogočali pravočasno uskladitev statusa družbe F. d. d. z določili ZGD, kljub temu da je bil zgolj manjšinski delničar. Upoštevaje pravnoorganizacijsko obliko družbe F. d. d. je lahko toženec kot njen direktor povsem neodvisno vodil t. i. dnevne posle, hkrati pa je lahko kot direktor z neomejenimi pooblastili njenega večinskega delničarja F. GmbH sprejemal tudi t. i. strateške (temeljne) odločitve. Vpliv, ki ga je imel toženec kot manjšinski delničar v družbi F. d. d., v konkretnem primeru torej ni temeljil na njegovih upravljavskih upravičenjih, temveč predvsem na njegovi vključenosti v poslovodenje družbe.

13. Neutemeljena je toženčeva revizijska trditev, da je družba F. d. d. že imela zadostno višino kapitala in se ji zato niti ni bilo potrebno uskladiti z določbami ZGD. Družba F. d. d. namreč do 31. 12. 1994 v sodnem registru ni uskladila višine osnovnega kapitala z določbami ZGD, temveč je to storila šele 6. 12. 1995, ko je osnovni kapital z dotedanjih 900.000 SIT povečala na 9,000.000 SIT. Pri tem pa tudi morebitna toženčeva pravna zmota (da je mislil, da se družbi ni potrebno uskladiti), ki bi morda lahko bila razlog za nepravočasno uskladitev družbe F. d. d. z določili ZGD, ne more biti pravno upoštevna, saj je moral toženec kot eden izmed ustanoviteljev družbe F. d. d. poznati predpise, poleg tega pa nepoznavanje prava škoduje.

14. Nadalje je zmotno stališče toženca, da lahko stranka na prvem naroku nove glavne obravnave, ki ga sodišče opravi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze brez omejitev. Iz določbe prvega odstavka 286. člena ZPP izhaja dolžnost stranke, da najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov sicer ni omejeno le na prvi narok za glavno obravnavo, saj so dodatne navedbe omogočene strankam tudi na kasnejših narokih, vendar le če jih brez svoje krivde niso mogli navesti na prvem naroku. Povedano velja tudi za prvi narok po razveljavitvenem sklepu. Toženec pa v zvezi s tem (krivdo) ni postavil nikakršnih trditev in dokazov.

15. Ne glede na povedano pa toženec niti ni trdil, da je imela družba F. M. GmbH tihega družbenika, ki je v celoti vodil posle navedene družbe. To je povedal šele zaslišan kot stranka na naroku 6. 9. 2006, izpovedbe strank pa, kot je revizijsko sodišče že večkrat povedalo, ne morejo nadomestiti njenih trditev. Tako ga sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva niti ni moglo pozvati na dopolnitev trditev glede neobstoja krivde za prepozne trditve, ker le-teh ni bilo. Ne glede na to pa toženec v pritožbi kršitve materialnega procesnega vodstva ni uveljavljal, zato te procesne kršitve ne more sedaj prvič uveljavljati šele v reviziji, ker to pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

16. Revizijsko sodišče se z ostalimi očitanimi procesnimi kršitvami ni ukvarjalo. Očitana kršitev, da sta sodišči pri presoji toženčevega vpliva na uskladitev družbe z določbami ZGD nedovoljeno upoštevali prepozno predlagan dokaz o lastniški sestavi družbe F. GmbH, namreč ni mogla vplivati na odločitev v tej zadevi. Kot izhaja iz obrazložitve, je bilo mogoče tudi brez na podlagi tega dokaza ugotovljene lastniške strukture navedene družbe presoditi, da toženec v družbi F. d. d. ni imel položaja pasivnega delničarja. Ostale, v predzadnjem odstavku revizije zatrjevane procesne kršitve (npr. očitana nejasnost razlogov, kršitev metodološkega napotka 8. člena ZPP), pa ne zadostijo standardu obrazloženosti kršitev določb pravdnega postopka. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Očitek, da so razlogi sodbe nejasni ter da je sodišče kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP je presplošen, da bi ga revizijsko sodišče obravnavalo.

17. Uveljavljeni revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

18. Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožniku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost ter sodno takso ter znašajo skupaj 1.822,26 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.

---.---

Op. št. (1): Očitno je bila logika Ustavnega sodišča sledeča: v kolikor ima družbenik položaj aktivnega družbenika (torej je imel možnost vplivati na uskladitev družbe z ZGD), družba pa se ni (pravočasno) uskladila, je subjektivni element družbenika, o katerem govori Ustavno sodišče, na dlani: kot aktivni družbenik je imel možnost vplivati na uskladitev, pa tega ni storil.


Zveza:

ZGD člen 580, 580/6.ZPP člen 8, 286, 286/1, 362/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy04MTU=