Sodba II Ips 377/2001

Jedro

Ugotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 200.000 SIT, ki predstavlja pogodbeno kazen - odškodnino, dogovorjeno v pogodbi med pravdnima strankama. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je pravna naslednica tožeče stranke vložila pravočasno revizijo. Svojo legitimacijo je dokazala s predloženim pravnomočnim sklepom stečajnega senata, s katerim je bil zaključen stečajni postopek nad tožečo stranko, vse pravice stečajnega dolžnika, terjatve in denarna sredstva pa so bila prenešena in izročena na vlagateljico revizije. V reviziji trdi, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožena stranka je prekršila založniško pogodbo, v kateri se je toženec zavezal, da sporeda iz 1. člena pogodbe ne bo odstopil za eksploatacijo na nosilcih zvoka nobenemu domačemu ali tujemu založniku ali proizvajalcu kaset in plošč. S tem, ko je toženec dovolil, da skladbo izda in s tem eksploatira, trži, drug proizvajalec kaset, je kršitev pogodbe več kot očitna. Sporno skladbo je tožena stranka spremenila le v nebistvenih elementih ter tako poskušala izigrati tožečo stranko. S tem, ko je tožena stranka izdala skladbo na kaseti drugega založnika, je nastopila kršitev pogodbe in tudi dolžnost, da plača pogodbeno kazen, ki je s pogodbo dogovorjena. Revizija opozarja na sodno prakso in se sklicuje na dve zadevi, o katerih je revizijsko sodišče že odločilo.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred 14.7.1999, ko je stopil v veljavo Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena tega zakona pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4.

člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP 1977, tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP 1977), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Pravdni stranki sta podpisali pogodbo št. 5/90 dne 14.12.1990, v kateri je v 1. členu dogovorjeno, da izvajalec (tožena stranka)

dovoljuje, da založnik (tožeča stranka) izda kaseto, ploščo, CD in video kaseto z naslednjimi posnetki: "L. D.". Na podlagi te pogodbe je bila izdana kaseta "XX", na kateri je tudi izvedba sporne skladbe. Sodišče pa je s pomočjo izvedenskega mnenja SAZAS ugotovilo, da je skladba z naslovom "L. D.", ki je izšla na kaseti ZKP RTV, novo avtorsko delo, ki ni enako sporedu, navedenemu v 1. členu avtorske pogodbe med strankama. Razlikuje se v številu izvajalcev in instrumentov, harmonskem zaporedju in pristopu v interpretaciji. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče presodilo, da gre za različen aranžma sicer iste skladbe, ki pa po 5. členu v času sklenitve pogodbe veljavnega Zakona o avtorski pravici (Ur. l. SFRJ, št. 19/78 do 21/90, p.b., v nadaljevanju ZAP) uživa pravno varstvo kot samostojno avtorsko delo. Te dejanske ugotovitve, na katerih temelji presoja sodišč, vežejo tudi revizijsko sodišče (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977) pri preizkusu revizijskih trditev.

Sklenjena pogodba med pravdnima strankama predstavlja materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, skupaj z že citiranim ZAP. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da tožena stranka - izvajalec ne bo odstopil "sporeda", ki je bil predmet pogodbe, v eksploatacijo drugemu založniku. To pomeni, da je bila predmet pogodbe konkretna izvedba skladbe, posnetek, ki je bil narejen na festivalu. Zapis v pogodbi ne dopušča dvoma o dogovoru med pogodbenima strankama, kaj je predmet pogodbe. Pogodbe ni mogoče tolmačiti tako široko, kot to v reviziji trdi tožeča stranka, saj bi tako tolmačenje bilo v nasprotju z določbami ZAP o obsegu avtorskega varstva predelav, torej tudi aranžmajev skladb. Ne drži trditev, da uživajo varstvo le predelave, ki jih izvede nekdo, ki ni avtor, ampak uživa varstvo, enakovredno izvirnemu delu, vsaka predelava avtorskega dela (primerjaj 5. člen ZAP). Ugotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo. Predelava se razlikuje od "sporeda iz člena 1." pogodbe med pravdnima strankama. To pomeni, da ni bil izpolnjen dejanski stan iz 3. člena pogodbe, da bi bila tožena stranka dolžna plačati dogovorjeno pogodbeno kazen. Izvedba skladbe na kaseti, ki je bila izdana pri drugi založbi, ni izvedba na posnetku iz 1. člena pogodbe, zato je tožena stranka z njo smela razpolagati.

Kolikor se revizija sklicuje na sodbo v drugem sporu, je treba povedati, da ugotovitve dejanske narave v zadevi, na katero se sklicuje, niso enake ugotovitvam v tem postopku. Zato ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo in drugačne revizijske trditve niso utemeljene. Zato je moralo neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP 1977). Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev revizijskih stroškov je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP 1977).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep III Ips 26/2007
• VSL sklep I Cpg 607/2004
• VSL sodba I Cpg 769/99