Sodba II Ips 276/2006

Jedro

Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP je moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Zaradi določitve dovoljenega obsega citata pa so v prvem odstavku 51. člena ZASP še dodatno taksativno naštete kategorije del, in sicer s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, kjer je mogoče citirati posamična celotna dela. Navedeno logično izhaja tudi iz same narave avtorskega dela, saj je npr. sliko ali fotografijo primernejše citirati v celoti kot pa njen del. Takšna razlaga določila 51. člena ZASP je tudi v skladu s 60. členom Ustave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da toženka iz publikacije P., avtorja M. B. odstrani ali do nerazpoznavnosti počrni protizakonito objavljeni prikaz tehnične partiture njegovega glasbenega dela I. in prikaz produkcijskega uresničevanja elektroakustičnega glasbenega dela M. za štirikanalni magnetofonski trak, v vseh dosegljivih izvodih publikacije ter da na lastne stroške objavi sodbo v dnevniku Delo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili določbo 51. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. list RS, št. 21/95 in nasl., v nadaljevanju ZASP). Ta namreč taksativno našteva področja na katerih je mogoče objavljati citate, med njimi pa ni glasbenega področja. V primeru citata gre vedno za navajanje odlomkov tujega besedila v nekem drugem besedilu. To pomeni, da so predmet citiranja lahko le pisna besedila s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije. Avtorska pravica je ustavnopravno zavarovana kategorija, zato široka interpretacija določbe 51. člena ZASP ni dopustna. Nižji sodišči sta spregledali tudi določbo 3. člena ZASP, ki določa, da avtorsko delo postane dostopno javnosti šele z avtorjevim soglasjem ter 50. člen ZASP, ki prepoveduje reproduciranje grafičnih izdaj glasbenih avtorskih del. Ker torej glasbeno področje z določbo 51. členu ZASP ni zajeto, v 50. členu ZASP pa je izrecno prepovedano reproduciranje grafičnih izdaj glasbenih avtorskih del, je napačen materialnopravni zaključek nižjih sodišč, da tožnikova avtorska pravica ni bila kršena.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Res je, da pojem "citat" v običajni besedni rabi pomeni dobesedno navedbo tujega besedila,(1) vendar pa gre v konkretnem primeru za avtorskopravni citat. Določba 51. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95 in nasl., ZASP predstavlja samostojen primer omejitve avtorske pravice, ki je neodvisen od drugih primerov, presojati pa ga je treba tudi z vidika pogojev iz 46. člena ZASP. S citatom se namreč v delo pritegne tuja misel, s katero avtor daje potrditev, ponazoritev ali zavrnitev za lastno. V interesu občestva je avtorju naloženo, da tolerira določen, razmeroma manjši poseg v svoje izključne pravice. Pritrditi je stališču pritožbenega sodišča, da je že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del (torej tudi glasbena avtorska dela), pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del).(2) Zaradi določitve dovoljenega obsega citata pa so v prvem odstavku 51. člena ZASP še dodatno taksativno naštete kategorije del, in sicer s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, kjer je mogoče citirati posamična celotna dela. Navedeno logično izhaja tudi iz same narave avtorskega dela, saj je npr. sliko ali fotografijo primernejše citirati v celoti kot pa njen del. Takšna razlaga določila 51. člena ZASP je tudi v skladu s 60. členom Ustave. Svoboda citiranja namreč rešuje konflikt med dvema ustavnima pravicama in svoboščinama, in sicer avtorjevo pravico iz ustvarjalnosti, po kateri je zajamčeno, da bo avtor odločal o izkoriščanju svojega dela, in svobodo izražanja oziroma svobodo znanstvenega ustvarjanja. Avtorskopravnem monopolu nad njegovo stvaritvijo stojijo nasproti upravičeni interesi posameznikov in javnosti po svobodnem pretoku informacij, poleg tega pa tudi svoboda drugih ustvarjalcev, da se soočijo z avtorjevim delom. Gre torej za omejitev avtorske pravice, ki je postavljena v splošnem interesu zaradi intelektualne komunikacije in konfrontacije, ki služi produktivni soodvisnosti kot potrebi kulturne skupnosti.(3) Avtorskopravni citat tako predstavlja kompromis med svobodnim pretokom informacij v družbi in avtorjevimi interesi za izkoriščanje njegovega dela. Nižji sodišči pri svoji presoji tudi nista spregledali določila 3. člena ZASP. Avtorsko delo postane dostopno javnosti šele s soglasjem, dovoljenjem avtorja. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Ko je delo objavljeno, pa se pod pogoji 51. člena ZASP lahko citira, za kar posebno avtorjevo dovoljenjem ni potrebno. Neutemeljene so revizijske navedbe glede uporabe 50. člena ZASP, ki prepoveduje reproduciranje grafičnih izdaj glasbenih del. V konkretnem primeru namreč ni šlo za reprodukcijo (ki bi torej omogočala razmnoževanje osnovnega dela in njegovo nadaljnjo distribucijo), saj je bil objavljen le majhen del analize obeh kompozicij, na podlagi katerih tudi le-teh ni mogoče izvesti. Revizijsko sodišče prilog in pisanj, ki jih je pripravil tožnik sam in so bile priložene reviziji, ni upoštevalo, saj je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, uvedeno pravilo o obveznem odvetniškem zastopanju (razen v primeru, ko ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izkazano). Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

---.---Op. št. (1): Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, DZS, 1994, str. 88. Op. št. (2): Ureditev je povzeta po Bernski konvenciji za varstvo književnih in umetniških del, ki postavlja podobne pogoje kot ZASP. Podobno tudi nemški Urherberrechtsgesetz, kjer pa je predpisana tudi posebna ureditev citiranja odlomkov glasbenih del v drugih glasbenih delih. Primerjaj tudi Trampuž, M., Oman, B. in Zupančič, A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, GV 1997, str. 158. Op. št. (3): Trampuž, M., Oman, B. in Zupančič, A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, GV 1997, str. 156.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4863/2008
• VSL sklep I Cpg 607/2004
• VSL sodba I Cpg 769/99