Sodba II Ips 202/2000

Jedro

"Sklic skupščine" je objava odločitve uprave d.d., da se skliče skupščina ne pa odločitev uprave, da skliče skupščino.

Za ugotovitev ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem je treba uporabiti drugi in prvi odstavek 77. člena ZOR. To pa pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče izvedlo revizijski postopek po ZPP/77.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke, sprejetih na njenem zasedanju dne 7.9.1998.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo, uveljavljajoč vse revizijske razloge, pri čemer še navaja, da izpostavlja očitno nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj razveljavi sodbo sodišča druge oziroma tudi prve stopnje in vrne zadevo v novo odločanje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tretji odstavek 385. člena ZPP določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni upoštevalo tistih revizijskih navedb, s katerimi izpodbija tožena stranka pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, ampak dejansko stanje, ki je bilo podlaga odločanju pritožbenega sodišča.

V povzetku pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče navedlo, da uveljavlja tožena stranka krajevno in stvarno nepristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Drugačne revizijske trditve niso točne. Res pa ni obrazložilo, zakaj meni, da ugovor krajevne nepristojnosti omenjenega sodišča ni utemeljen. To pa tudi ni bilo potrebno. Čim je ugotovilo, da z vidika stvarne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju za sojenje v ZPP ni podlage za razveljavitev njegove sodbe, izostanek obrazložitve, zakaj je krajevno pristojno okrožno sodišče in ne okrajno sodišče, ni vplival niti ni mogel vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (primerjaj: prvi odstavek 354. člena ZPP).

Konkurence krajevne pristojnosti med višjimi in nižjimi sodišči prve stopnje iste vrste namreč ni.

"Sklic skupščine" iz prvega odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...6/99; v nadaljevanju: ZGD) je objava odločitve uprave (drugi odstavek 283. člena ZGD), da se skliče skupščina na način, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZGD, oziroma po njegovem pooblastilu lahko tudi statut delniške družbe (7. alinea 184. člena ZGD), ne pa odločitev uprave o sklicu skupščine, kot to trdi tožena stranka v reviziji. Takšno pravilno razumevanje prvega odstavka 285. člena ZGD je tudi navedlo pritožbeno sodišče k ugotovitvi, da začetek teka enomesečnega roka med strankama ni sporen. Da je bil sklic skupščine objavljen 7.8.1998, upošteva namreč kot pravilno trditev tožeče stranke tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Očitek pritožbenemu sodišču, da samo izven neposrednega, javnega in ustnega obravnavanja ugotavlja dejansko stanje, zato ni utemeljen. Okoliščina, da je za začetek teka enomesečnega roka iz prvega odstavka 285. člena ZGD pomemben dan objave sklica v uradnem listu pa pove tudi, da ni sodišče s tem, ker ni ugotavljalo, kdaj se je uprava tožene stranke odločila za sklic skupščine, zanemarilo nobenega za odločitev pomembnega dejstva.

Zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni. Sodbo pritožbenega sodišča je možno preizkusiti, prav tako je možno preizkusiti z vidika bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 385. člena ZPP tudi sodbo sodišča prve stopnje. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), tožena stranka z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne more uspeti.

Pritožbeno sodišče je tudi materialnopravno pravilno odločilo. ZGD določa v prvem odstavku 285. člena, v kakšnem roku pred zasedanjem mora biti sklicana skupščina. Načina štetja rokov pa ne določa. Zato je treba roke šteti tako, kot to določa Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ štev. 29/78...57/89; v nadaljevanju: ZOR).

Za ugotovitev, ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem (prvi odstavek 285. člena ZGD), je treba uporabiti drugi odstavek 77. člena ZOR. Uporabiti ga je namreč treba tudi pri štetju enomesečnih (enoletnih, enotedenskih) rokov, ne pa samo pri štetju večmesečnih, kot to uveljavlja tožena stranka v reviziji. Okoliščina, da se pri štetju enomesečnih rokov lahko pojavi razlika zaradi različnega števila dni v posameznih mesecih, na uporabo te zakonske določbe, tudi za štetje enomesečnih rokov, ne vpliva. To pomeni, da se enomesečni rok konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnem nastanka dogodka, od katerega začne teči.

Tudi za roke iz drugega odstavka 77. člena ZGD velja določba prvega odstavka ZOR, da se rok konča z iztekom zadnjega njegovega dne. To pomeni pri enomesečnem roku, da je dejanje, ki mora biti izvršeno v roku, v enomesečnem roku izvršeno, če je izvršeno najkasneje na dan, ki se ujema po imenu in številki z dnem nastanka dogodka, od katerega je rok začel teči. Dejanje, izvršeno dan pozneje, ni več izvršeno v roku.

Na enak način se šteje enomesečni rok po prvem odstavku 285. člena ZGD. Posebnost pri štetju tega roka pa je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Za sklic skupščine zakon zahteva, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega, kot sta to pravilno obrazložili sodišči prve in druge stopnje. Skupščina tožene stranke bi torej bila pravilno sklicana, če bi bil njen sklic objavljen najkasneje 6.8.1998. Ker pa je bil objavljen pozneje, ima to za posledico ničnost skupščinskih sklepov.

Določba o roku iz prvega odstavka 285. člena ZGD je prisilne narave v tem smislu, da ga s statutom delniške družbe ni mogoče skrajšati. Enaintridesetdnevnega roka statut torej ne more skrajšati na tridesetdnevni.

Glede na zgoraj povedano je odločitev pritožbenega sodišča tudi materialnopravno pravilna. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 112/99
• Sodba III Ips 146/99
• Sodba III Ips 56/99