<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 463/99

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.463.99
Evidenčna številka:VS05218
Datum odločbe:20.04.2000
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 894/98
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:avtorsko pravo - prenos materialnih avtorskih pravic - oblika pogodbe - ničnost - pravica skesanja

Jedro

Avtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno sklenjeno pogodbeno razmerje ni brez pravnega učinka (nično). Pravne posledice izostanka obličnosti so v tem, da se morebitne sporne ali nejasne določbe interpretirajo v avtorjevo korist.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu R. Z. naložilo, da je dolžan tožnici izročiti original grafike z motivom papeža in njenim podpisom. Enak tožbeni zahtevek proti drugi toženi stranki je zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tožnice proti obema tožencema glede plačila zneska 10,000.000,00 SIT. Delno pa je ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku toženca R. Z. ter tožnici naložilo, da mora temu tožencu plačati znesek 119.000,00 SIT s pripadki. Višji tožbeni zahtevek toženca je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo to, kar je z nasprotno tožbo zahtevala druga tožena stranka. Tožnici je tudi naložilo, da mora tožencema povrniti njune pravdne stroške. Pritožbo tožnice je sodišče druge stopnje zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka.

Čeprav revizijskih razlogov ni navedla, je iz vsebine revizije mogoče ugotoviti, da je vložena zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, nasprotni tožbeni zahtevek pa zavrnjen, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sprašuje se, ali soglasje tožeče stranke za prodajo čestitk v zelo omejenem časovnem in krajevnem obsegu, dano pod pritiskom izvršenega dejstva in z obljubo, da se bo sklenila avtorska pogodba, res pomeni sklenitev avtorske pogodbe. Za slednjo je namreč potrebna obličnost z registracijo pri avtorski agenciji. Ustno soglasje avtorja za tisk in prodajo daje le podlago za sklenitev avtorske pogodbe. Končno pa ima vsak avtor pravico prepovedati uporabo svojega avtorskega dela, če uporabnik z njim predhodno ne sklene avtorske pogodbe. Prav to je tožnica storila. Ker avtorske pogodbe ni bilo, tudi ni mogla biti odpovedana. Zato toženec nima pravne podlage, po kateri bi utemeljeno uveljavljal zahtevek iz nasprotne tožbe. Sicer pa je priznane stroške dobil plačane s prodajo čestitk. Terjatev toženca je ugasnila zaradi plačila in ne zaradi pobota.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Avtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah - Ur. list RS, št. 21/95 - ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno sklenjeno pogodbeno razmerje ni brez pravnega učinka (nično). Pravne posledice izostanka obličnosti so v tem, da se morebitne sporne ali nejasne določbe interpretirajo v avtorjevo korist.

V obravnavanem primeru opisana razlaga zavrača revizijski očitek, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankama nično. Sporne ali nejasne določbe dogovora so bile predmet dejanskih ugotovitev. Gre za vprašanje, kakšen je bil dogovor o časovnem in krajevnem obsegu prodaje čestitk z likom papeža in tožničinim avtorskim podpisom, predvsem pa za vprašanje, ali je tožnica dovolila v čestitki objaviti svojo fotografijo s spremnim tekstom, kakršen je dejansko na čestitki natiskan. Sodiščema nižjih stopenj ni mogoče utemeljeno očitati, da sta odgovore na navedena vprašanja iskali v nasprotju z določbo drugega odstavka 80. člena ZASP. Nasprotno, upoštevali sta le obseg dovoljenja, ki ga je dala tožnica (prodaja v kratkem roku na stojnici v Stožicah) in pri tem ugotovili, da je bila prodaja ustavljena, ko jo je tožnica prepovedala. V tem okviru pa ni mogoče mimo dejstva, da sprejete dejanske ugotovitve potrjujejo trditev tožene stranke, da je tožnica obliko in vsebino čestitke odobrila in - pod opisanimi pogoji - prodajo (in s tem prenos materialnih avtorskih pravic na toženo stranko) dovolila. Pravno razmerje med strankama, ki sicer ni zadostilo predpisani obličnosti, torej ni bilo interpretirano v nasprotju s tožničinimi avtorskimi koristmi.

Avtor ima izključno pravico, da imetniku materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če mu predhodno povrne škodo, ki mu je s tem nastala (pravica skesanja - 20. člen ZASP). Tožnica se je te pravice poslužila. Stvar dejanskih ugotovitev v postopku na nižjih stopnjah je bila, kakšno škodo je zato toženec R. Z. utrpel. Obstoja te škode (stroškov v znesku 119.000,00 SIT) tožnica ne graja, meni pa, da je terjatev iz tega naslova ugasnila, ker jo je toženec sam poravnal z izkupičkom iz prodaje čestitk. Vendar pa taka pravna razlaga v tej obliki predstavlja del dejanske trditvene podlage, navedene šele v reviziji, zaradi česar jo zadenejo posledice iz določbe 387. člena ZPP (prepoved navajanja novih dejstev na revizijski stopnji). Ne glede na to pa obvelja razlaga v izpodbijani sodbi, da o pobotanju toženčevih stroškov z morebitnim dobičkom ne more biti govora, ker formalnega pobotnega ugovora tožeča stranka v zvezi s postavljenim nasprotnim tožbenim zahtevkom ni postavila.

Ob ugotovitvi, da v postopku na nižjih stopnjah ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na kar mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) in ob zavrnitvi očitka, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).


Zveza:

ZASP člen 20, 70, 70/2, 80, 80/1, 80/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy02MzUz