Sklep G 11/2009
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2009:G.11.2009 |
| Evidenčna številka: | VS4001316 |
| Datum odločbe: | 09.06.2009 |
| Senat: | |
| Področje: | PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR |
| Institut: | uresničevanje glasovalnih pravic med postopkom presoje koncentracije - pravni interes za tožbo - začasna odredba |
Jedro
Glede na to, da je bila skupščina družbe, kot enkraten in sam po sebi neponovljiv dogodek, že izvedena, tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugoditev tožbi ali predlogu za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik za obstoj pravnega interesa izkazati, da bi ugoditev njegovemu pravnemu sredstvu zanj pomenila določeno pravno (in ne le dejansko) korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve pravnemu sredstvu izboljšal svoj pravni položaj.
Izrek
Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe se zavržeta.
Obrazložitev
1. Tožena stranka je v postopku presoje koncentracije dne 28. 5. 2009 izdala sklep (priloga A2), s katerim je zavrnila predlog tožeče stranke in treh drugih družb za izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe P. na skupščini družbe P., sklicani za dne 29. 5. 2009. Svojo odločitev je utemeljila s tem, da niso izpolnjene predpostavke za podelitev izjeme od prepovedi izvrševanja koncentracije v skladu s četrtim odstavkom 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1).
2. Tožeča stranka je dne 29. 5. 2009 zoper sklep tožene stranke vložila tožbo, s katero je predlagala, da sodišče izpodbijani sklep odpravi. Hkrati je tožeča stranka predlagala, da sodišče izda začasno odredbo, s katero naj ji dopusti izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe P. d.d., na skupščini družbe P., ki se je pričela 50 minut po vložitvi tožbe.
3. Sodišče v zadevah sodnega varstva po ZPOmK-1 odloča prednostno (peti odstavek 55. člena ZPOmK-1). O zahtevi za izdajo začasne odredbe pa naj bi v skladu s petim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo v (instrukcijskem) roku sedmih dni od njenega prejema. V konkretnem primeru je sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe prejelo 29. 5. 2009 ob 12.10 uri, skupščina družbe P. pa se je pričela ob 13.00 uri. Ne glede na nujno naravo zadeve je bilo nerealno pričakovati, da bo do začetka skupščine odločeno bodisi o tožbi bodisi o predlogu za izdajo začasne odredbe.
4. Glede na to da je bila skupščina družbe P., kot enkraten in sam po sebi neponovljiv dogodek, že izvedena, tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugoditev tožbi ali predlogu za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik za obstoj pravnega interesa izkazati, da bi ugoditev njegovemu pravnemu sredstvu zanj pomenila določeno pravno (in ne le dejansko) korist, ki je brez njega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve pravnemu sredstvu izboljšal svoj pravni položaj. Ker se izpodbijani sklep, za katerega sicer trdi, da je nepravilen in nezakonit, nanaša le na konkretno skupščino, si namreč tožeča stranka z odpravo sklepa Urada ne more več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja. Enako velja za predlagano začasno odredbo.
5. Iz navedb tožeče stranke tudi ni mogoče ugotoviti pravnega interesa za morebitno izdajo ugotovitvene sodbe na podlagi drugega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zveza:
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (2008) - ZPOmK-1 - člen 44, 44/4
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 26.03.2020
