Sodba I Ips 394/2008

Jedro

Kljub temu, da je sodišče računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je izročilo zagovorniku, zaključilo brez izreka sodbe, sodbo pa je nato pravilno razglasilo in vneslo v nadaljevanje zapisnika, je sicer kršilo prvi odstavek 315. člena ZKP, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A.

1. Obsojeni S.Z. je bil z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po petem odstavku v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 208. člena Kazenskega zakonika (KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo enega leta zapora in preizkusno dobo dveh let. Soobtoženega V.D. je sodišče po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtožbe oprostilo.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka vlaga obsojenčev zagovornik D.M., odvetnik v M. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3. Zagovornik obsojenega S.Z. v zahtevi za varstvo zakonitosti ponavlja pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, da sodišče prve stopnje ni izdalo izvirnika sodbe v skladu s 317. členom ZKP. Po tej določbi se v zapisnik o glavni obravnavi vnese celoten izrek sodbe (tretji, četrti in peti odstavek 364. člena ZKP) in navede, ali je bila sodba razglašena javno.

4. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 21.5.2007, ki se nahaja na red.št. 98 kazenskega spisa, izhaja, da je sodišče prve stopnje tega dne po koncu glavne obravnave ter po posvetovanju in glasovanju senata (351. člen ZKP) izreklo sodbo in jo javno razglasilo. V zapisniku o glavni obravnavi je vpisan celoten izrek sodbe, s katero je sodišče obsojenega S.Z. spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja, mu izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo eno leto zapora in preizkusno dobo dveh let, oškodovance s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo in odločilo o stroških postopka. Poleg tega je soobdolženega V.D. oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po petem odstavku v zvezi s tretjim in drugim odstavkom 208. člena KZ in odločilo, da stroški postopka v tem delu bremenijo proračun. V zapisniku nato sledi zapis pouka o pravici do pritožbe in dolžnosti napovedi pritožbe ter izjava strank, da so obrazložitev in pravni pouk razumele. Takšen zapisnik o glavni obravnavni je v celoti sestavljen v skladu s 317. členom ZKP.

5. Zagovornik zahtevi za varstvo zakonitosti prilaga računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki je v prvem delu enak izvirniku zapisnika, za besedilom „po posvetovanju senata predsednica senata razglasi sodbo v imenu ljudstva!“ pa ni zapisa odločbe o krivdi, sankciji, premoženjskopravnem zahtevku in stroških postopka glede obsojenega S.Z. niti izreka oprostilne sodbe glede V.D., temveč takoj sledi zapis, da po razglasitvi in obrazložitvi sodbe ter danem pouku po 368. členu ZKP (...) stranke izjavijo, da so obrazložitev in pravni pouk razumele. V zvezi s tem izpisom zagovornik trdi, da ga je prejel po razglasitvi sodbe oziroma po posvetovanju senata in da ne gre (kot je zapisalo pritožbeno sodišče) za „prepis obravnave pred posvetovanjem senata“. Računalniški izpis, na katerega se opira zahteva, sicer ni niti izvirnik niti prepis zapisnika o glavni obravnavi (111. oziroma 115. člen Sodnega reda), vendar je Vrhovno sodišče pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti na podlagi tretjega odstavka 423. člena ZKP od predsednice senata sodišča prve stopnje pridobilo poročilo o zatrjevani kršitvi zakona. Iz navedenega poročila z dne 15.6.2009 (med drugim) izhaja, da je bilo po zaključeni glavni obravnavi opravljeno posvetovanje senata in o tem napravljen posvetovalni zapisnik, na podlagi katerega je bila razglašena izpodbijana sodba. Stranke so nato zahtevale izvod zapisnika o glavni obravnavi, ki jim je bil tudi vročen, in sicer še preden je bil vanj vnešen izrek sodbe z (obsežnimi) opisi kaznivih dejanj, saj bi stranke sicer morale čakati. Povzeto poročilo je bilo vročeno obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki zapisanega nista izpodbijala oziroma se o njem nista izjavila.

6. Vsebina očitka zahteve za varstvo zakonitosti ni v tem, da izpodbijana sodba (sploh) ni bila izrečena na glavni obravnavi, niti da na glavni obravnavi ni bila javno razglašena, niti da je bila razglašena sodba kakorkoli drugačna od pisnega odpravka, ki sta ga po napovedi pritožbe prejela zagovornik in obsojeni. Povedano drugače: v izvirniku zapisnika o glavni obravnavi, ki je v spisu, je torej tudi ob upoštevanju vložnikovih navedb zapisano pravilno sosledje in vsebina dejanj, ki so bila takrat opravljena. Enako izhaja tudi iz poročila predsednice senata z dne 15.6.2009. To poročilo sicer potrjuje navedbo zagovornika, da je prejel računalniški izpis poteka glavne obravnave po posvetovanju senata, vendar pa glede na zgoraj navedeno ni utemeljena trditev, da sodišče ni izdalo izvirnika sodbe v skladu s 317. členom ZKP, saj je bil izrek sodbe v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi (točka 4 obrazložitve). Zgoraj opisani položaj pa predstavlja kršitev prvega odstavka 315. člena ZKP (v skladu s katerim mora biti zapisnik končan na koncu zasedanja) v povezavi s prvim odstavkom 79. člena ZKP, ker sodišče prve stopnje izrečene in javno razglašene sodbe ni vneslo v zapisnik o glavni obravnavi sproti oziroma neposredno po tem, ko je predsednica senata prebrala izrek sodbe iz zapisnika o posvetovanju in glasovanju (ta sicer ne glede na določbo prvega odstavka 317. člena ZKP predstavlja pravi izvirnik – Š. Horvat, ZKP s komentarjem str. 198, 680).

7. V zvezi z ugotovljeno kršitvijo 315. člena ZKP mora biti v skladu s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP izkazan vpliv na zakonitost sodbe. Zahteva navaja, da obsojeni z izvirnikom sodbe ni bil seznanjen in da ga zato „ni mogel preizkusiti“. S tem nakazuje, da ravnanje sodišča, ki je po razglasitvi sodbe najprej pripravilo izpise za stranke in šele zatem dokončalo zapisnik o glavni obravnavi, predstavlja kršitev pravice do obrambe iz (prve alineje) 29. člena Ustave. Vendar pa je bila (kot navaja tudi zahteva) sodba dne 21.5.2007 izrečena in javno razglašena. Zagovornik in obsojeni, ki sta bila takrat prisotna, sta bila torej z izvirnikom sodbe seznanjena na način, ki ga v 360. členu določa ZKP. V skladu s to določbo predsednik(ca) senata izrek sodbe javno prebere (medtem ko stranke stoje poslušajo) in zanjo navede kratke razloge. Pri presoji utemeljenosti zahteve poleg tega ni mogoče mimo dejstva, da obramba ob prejemu računalniškega izpisa zapisnika o glavni obravnavi ni izkoristila pravice pregledati zapisnik in podati pripombe glede njegove vsebine (drugi odstavek 315. člena ZKP) in da je naslednji dan po razglasitvi sodbe, s katero je bila izrečena pogojna obsodba, zagovornik obsojenega S.Z. pisno napovedal pritožbo (zagovornica V.D., kateremu je bila v tem postopku izrečena oprostilna sodba, je vložila le stroškovnik). Zagovorniku in obsojencu je bil nato 22.6.2007 vročen odpravek sodbe s celotnim izrekom in obrazložitvijo, od tega dne dalje pa je tekel 15 dnevni rok za pritožbo. Ob tem, da zahteva ne trdi, da izrek v odpravku sodbe kakorkoli ne ustreza izrečeni in razglašeni sodbi (enako velja glede izreka sodbe v izvirniku zapisnika o glavni obravnavi), ne obstaja podlaga za zaključek, da je ugotovljena kršitev kakorkoli vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe, zato očitku ni mogoče pritrditi.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obsojenega S.Z. za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno. Obsojeni je zato na podlagi 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 6667/2010-37
• Sodba I Ips 37/2011
• Sodba I Ips 162/2010