Sklep VIII Ips 39/2008

Jedro

Tožena stranka je z zmotnimi zagotovili, da tožnica izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, to zavedla, da je zaradi uveljavljanja vdovske pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.

Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo le odškodnino v višini izgube na dohodkih iz naslova vdovske pokojnine, kakršna bi ji bila izplačevana, če bi zanjo izpolnjevala pogoje ob zagotovilih tožene stranke. Dejansko je tožnica zaradi ravnanja tožene stranke ostala tudi brez višjih dohodkov iz naslova zaposlitve, saj v primeru, da ji tožena stranka ne bi zagotavljala, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev vdovske pokojnine po pokojnem možu, tožnica ne bi imela razloga za prekinitev zaposlitve pri delodajalcu.

Izrek

Glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti od dosojenih rentnih zneskov se revizija zavrže.

V ostalem se reviziji ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v preostalem zavrnilnem delu (drugi stavek točke 3 in točka 4 izreka sodbe sodišča prve stopnje) razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožnici iz naslova odškodninske odgovornosti za čas od 1. 3. 2004 do 31. 7. 2006 izplača 8.510,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnega mesečnega zneska dalje do plačila ter ji za naprej kot mesečno odškodninsko rentno izplačuje mesečne zneske po 186,26 EUR in 125,70 EUR z ustreznimi valorizacijami pod pogojem, da je tožnica prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve oziroma dokler ji ne bo zagotovljena ponovna zaposlitev oziroma ne izpolni pogojev za starostno upokojitev, znesek 125,70 EUR pa tudi pod pogojem, da bo tožnica izpolnjevala siceršnje pogoje za priznanje varstvenega dodatka. Višji zahtevek, to je zahtevek za plačilo 8.259,26 EUR za nazaj in višji rentni zahtevek iz naslova prikrajšanja tožnice med dosojeno odškodnino v višini prejemkov, do katerih bi bila sicer upravičena pri toženi stranki, če bi izpolnjevala zakonske pogoje za priznanje vdovske pokojnine po pokojnem možu, in njenimi prejemki iz zadnje zaposlitve, je sodišče zavrnilo. Zavrnilo je tudi obrestni zahtevek za primer nepravočasnega izplačevanja rentnih zneskov in toženi stranki naložilo, da tožnici povrne sorazmerni del stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka tožnico zavedla, da je kljub neizpolnjevanju pogojev za priznanje vdovske pokojnine ostala brez zaposlitve, je presodilo, da je tožena stranka tožnici odškodninsko odgovorna le za izpad dohodkov, ki bi jih sicer lahko tožnica uveljavljala pri njej, s tem, da je bila tožnica z okvirno višino teh dohodkov že v naprej seznanjena.

3. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je zaradi ravnanja tožene stranke ostala brez zaposlitve in bi zato moralo sodišče toženi stranki naložiti, da ji v obliki odškodnine povrne celotni izpad dohodkov iz zaposlitve. Hkrati jo je sodišče neutemeljeno zavezalo, da se mora prijaviti na zavodu za zaposlovanje, kjer je že itak prijavljena, in prejemanje dosojene rente omejilo na čas do zagotovitve zaposlitve oziroma do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ni gotovo, da bo tožnica dobila novo zaposlitev pod pogoji njene zadnje zaposlitve, prav tako pa bo njen sedanji status vplival na višino starostne pokojnine. Zato ni razlogov za ukinitev rente pod navedenimi pogoji. Poleg tega je sodišče neutemeljeno zavrnilo obrestni zahtevek za primer nepravočasnih plačil že dosojene rente in tožnici neustrezno priznalo višino stroškov, ki jih je dolžna povrniti tožena stranka.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

5. Glede odločitve o zahtevku za priznanje zakonskih zamudnih obresti v zvezi z dosojeno odškodninsko rento revizija ni dovoljena, v ostalem pa je utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP in 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) je v premoženjskih socialnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Pri tem se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta na podlagi 39. člena ZPP upošteva samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbene kazni in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. To pomeni, da se glede odločitve o stroških postopka, zamudnih obrestih in drugih postranskih terjatev revizija ne more vložiti.

7. Glede na navedeno je sodišče revizijo, ki se nanaša na odločitev o zakonskih zamudnih obrestih, na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

8. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožnico seznanila z okvirnim obsegom pravic iz naslova vdovske pokojnine po pokojnem možu, ko je tožnico obvestila, da je pogoj za uveljavljanje vdovske pokojnine ustrezen dokument o prenehanju delovnega razmerja, je bilo res tožnici prepuščeno, da se odloči ali za nadaljevanje zaposlitve ali za uveljavljanje vdovske pokojnine, ki bi ji zagotavljala le ustrezno nižji dohodek. Res je tožena stranka tožnici predočila, kakšne dohodke lahko pričakuje iz naslova vdovske pokojnine. Ne glede na to pa je tožena stranka z zmotnimi zagotovili, da izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, tožnico zavedla, da je zaradi uveljavljanja te pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.

9. Na podlagi 169. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in 40/2007) sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

10. Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici v posledici ravnanja tožene stranke prisodilo le odškodnino v višini izgube na dohodkih iz naslova vdovske pokojnine, kakršna bi bila tožnici izplačevana, če bi zanjo izpolnjevala pogoje ob zagotovilih tožene stranke. Dejansko je zaradi ravnanja tožene stranke tožnica ostala tudi brez višjih dohodkov iz naslova zaposlitve, saj v primeru, da ji tožena stranka ne bi zagotavljala, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev vdovske pokojnine po pokojnem možu, tožnica ne bi imela razloga za prekinitev zaposlitve pri delodajalcu.

11. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče v dosedanjem postopku ni preverilo in zavzelo stališča do tega, ali je tožničin tožbeni zahtevek po višini ustrezal dejanski višini izgube njenih dohodkov iz naslova zaposlitve. S tega vidika v dosedanjem postopku sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo. Zato je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugoditi in v zavrnilnem delu (vključno z zavrnitvijo dela stroškovnega zahtevka) izpodbijano sodbo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Glede na določbe 175. člena OZ, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe, je sodišče prve stopnje v drugem stavku 3. točke izreka sodbe v nasprotju z navedenimi določbami že v naprej določalo ukinitev prisojene rente za primer nastopa sedaj še negotovih novih okoliščin. S potrditvijo take odločitve je tudi sodišče druge stopnje zmotno uporabilo navedene določbe OZ. Zato je sodišče tudi v tem delu reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo, vključno s sodbo sodišča prve stopnje glede vnaprejšnje omejitve rente razveljavilo, da bo lahko tudi o tem v ponovljenem postopku sodišče odločilo ob pravilnem upoštevanju 175. člena OZ.

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

26.03.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 119/99
• Sodba VIII Ips 505/2007
• VSL sodba II Cp 620/2004