Sodba II Ips 294/99

Jedro

Avtorska pravica na računalniškem programu sicer nastane pri avtorju, ki ga je ustvaril, vendar pa je v zakonu določena domneva prenosa avtorskih pravic na delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je od toženih strank zahteval, naj mu nerazdelno plačata tolarsko protivrednost zneska 191.615,50 DEM, vendar je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo iz revizijskih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 385. člena ZPP s predlogom na njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje, ali pa na razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev je v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem. Sklenitev delovnega razmerja s toženo stranko ni bila v zvezi z izdelavo avtorskega računalniškega programa. Ker je bil program izdelan za naročnika, ki ni bil delodajalec, je nastalo izključno pogodbeno razmerje med strankami. S tem tožeča stranka odgovarja razlogom izpodbijane sodbe, po katerem naj bi cena za opravo naročila za izdelavo avtorskega programa bila v sklenitvi delovnega razmerja, na kar je tožnik pristal. Odločitev sodišča druge stopnje napak temelji na določbi 112. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 21/95 - ZASP). Delo je bilo namreč opravljeno v času, ko tožena stranka ni bila tožnikov delodajalec.

Druga tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Večina revizijskih navedb se nanaša na razloge izpodbijane sodbe, ki so navedeni le primeroma, torej podrejeno. Ne glede na razlago, temelječo na uporabi pravil avtorskega prava, je sodišče druge stopnje namreč štelo, da bi tožbeni zahtevek ne bil utemeljen tudi s stališča, da je bilo naročilo za izdelavo računalniškega programa realizirano pred nastopom tožnikovega delovnega razmerja pri toženih strankah: cena za izdelavo programa naj bi bila v sklenitvi delovnega razmerja. Podrejenost navedenih razlogov (besedilo: "saj bi po mnenju pritožbenega sodišča tudi v tem primeru lahko šteli ...") na pravilnost odločitve, ki črpa pravno utemeljitev v ZASP ne vpliva, čeprav presega kontekst tožbene trditvene podlage. Revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovljeno dejansko stanje je rezultat smeri raziskave, temelječe na dejanski in pravni podlagi tožbenega zahtevka. Ta pa se ne ukvarja z okoliščinami, ki bi morda nakazovale na obstoj pogodbenega razmerja med pravdnima strankama v skladu s pogodbo o delu (600. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Če bi tožbena trditvena podlaga bila takšna, bi sicer podrejeni razlogi izpodbijane sodbe zahtevali ustrezen revizijski preizkus. Vendar pa je tožbeni zahtevek utemeljen na trditvah o obstoju ustne avtorske pogodbe med tožnikom kot avtorjem in toženima strankama kot naročnikom za izdelavo računalniškega programa kot avtorskega dela (111. v zvezi s 191. členom ZASP) s posledičnimi materialnimi avtorskimi pravicami; pri tem pa po svoji višini zahtevek temelji na podatkih o tem, koliko druga tožena stranka za uporabo računalniškega programa mesečno zaračunava prvi toženi stranki. Revizijske navedbe, da ni dejanskih ugotovitev, po katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je bila izdelava programa plačana s sklenitvijo delovnega razmerja, so torej zaradi povsem drugačne tožbene trditvene podlage brezpredmetne; taka pa je tudi narava podrejenih razlogov izpodbijane sodbe.

ZASP v 112. členu ureja problem delovnega razmerja in avtorske pogodbe. Kadar računalniški program ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem programu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno. Sodišče druge stopnje je navedeno zakonsko določbo pravilno uporabilo. Avtorska pravica na računalniškem programu sicer nastane pri avtorju, ki ga je ustvaril, vendar pa je v zakonu določena domneva prenosa avtorskih pravic na delodajalca. Uporaba navedene zakonske določbe pa terja ustrezne dejanske ugotovitve. Po eni strani gre za ugotovitve, kdaj je tožnik računalniški program izdelal in ali ga je napravil pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti, po drugi strani pa, ali ni bila mogoče z avtorsko pogodbo izključena domneva prenosa avtorskih materialnih pravic na delodajalca (toženi stranki). Navedene dejanske ugotovitve utemeljenosti tožbenega zahtevka ne potrjujejo. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je bil testni računalniški program sicer montiran že 5.2.1990, da pa je bil uporaben za toženi stranki šele kasneje, v času zaposlitve tožnika pri tožencih v letu 1991. Šele testiranje in dodelava programa je ustvarila končno avtorsko delo - to pa je bilo izvršeno v okviru izpolnjevanja tožnikovih delovnih obveznosti pri toženih strankah. Ker tudi ni dokazano, da bi si tožnik izgovoril uresničevanje materialnih avtorskih pravic mimo zakonske domneve iz 112. člena ZASP, ni na razpolago dejstev, ki bi govorila tožniku v prid. Revizija v tej smeri z drugačno oceno dejanskega stanja graja sprejeto dokazno oceno, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP na revizijski stopnji ni dovoljeno. Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, niti napak, na katere mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Revizijo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih druga tožena stranka v odgovoru na revizijo ni zaznamovala.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 337/2003
• VSL Sklep I Cp 2091/2019
• VSL Sklep I Cp 574/2018