Sodba III Ips 45/2001
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2002:III.IPS.45.2001 |
Evidenčna številka: | VS40502 |
Datum odločbe: | 10.01.2002 |
Področje: | POMORSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO |
Institut: | sklenitev kupne pogodbe - plačilo kupnine - odgovornost ladjarja |
Jedro
Blago je bilo naročeno za potrebe ladje, da se opravi potovanje. Kapitan je pri tem ravnal kot ladjarjev zastopnik po prvem odstavku 129. člena ZPNP, navedene okoliščine pa kažejo na to, da je na temelju kapitanovega ravnanja nastala obveznost za ladjarja po 378. členu ZPNP.
Izrek
Revizija se zavrne.
Obrazložitev
Tožeča stranka je v pristanišču Koper večkrat oskrbela ladjo H., last tožene stranke. Od tožene stranke je tožeča stranka s tožbo zahtevala plačilo stvari, s katerimi je oskrbela ladjo. Prvostopenjsko sodišče je tožbenem zahtevku v celoti ugodilo, drugostopenjsko sodišče pa je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.
Sodbo drugostopenjskega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo uveljavljajoč revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da ugodi reviziji in tožbeni zahtevek zavrne, izpodbijano sodbo pa spremeni, podredno pa, da razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Po 378. členu Zakona o pomorski in notranji plovbi (Uradni list SFRJ št. 22/1977, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPNP) odgovarja ladjar za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s plovbo in izkoriščanjem ladje. Kapitan ladje H. je kot ladjarjev zastopnik prejel naročene stvari in je vročeni račun - hkrati tudi dobavnico podpisal in nanjo odtisnil ladijski žig. Blago je bilo naročeno za potrebe ladje, da se opravi potovanje. Kapitan je pri tem ravnal kot ladjarjev zastopnik po prvem odstavku 129. člena ZPNP, navedene okoliščine pa kažejo na to, da je na temelju kapitanovega ravnanja nastala obveznost za ladjarja po 378. členu ZPNP.
S tem, ko je kapitan podpisal posamezni račun in ga z žigom potrdil, je s tožečo stranko sklenil (26. člen ZOR) kupoprodajno pogodbo in tudi pristal na plačilne pogoje, določene v predloženem računu. Do istega sklepa pripelje tudi uporaba Splošnih uzanc za blagovni promet. Iz sklenjenih kupoprodajnih pogodb pa izhaja obveznost plačila dolgovanih zneskov, ki jih je vtoževala tožeča stranka.
Pritožbeno sodišče je materialno pravo torej uporabilo pravilno, ko je toženo stranko obsodilo na plačilo vtoževanega zneska in obresti.
Po mnenju tožene stranke naj bi bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato, ker naj bi drugostopenjsko sodišče drugače ugotovilo dejansko stanje kot prvostopenjsko. Tožena stranka navaja v reviziji, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila faktura poslana D. M., drugostopenjsko sodišče pa, da so bili računi izstavljeni le toženi stranki. Revident meni, da je bila s tem storjena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi bila očitana kršitev v resnici storjena, bi šlo za kršitev po drugi točki prvega odstavka 370. člena ZPP z neupoštevanjem prve točke 358. člena ZPP.
Do očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji ni prišlo. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da vtoževanih računov ni prejel samo Denval Marine, ampak tudi tožena stranka. Zato sojenje na drugi stopnji na podlagi dejanske ugotovitve, da so bili toženi stranki izstavljeni računi, ki jih ni zavrnila, kar pomeni da jih je prejela, ni sojenje na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da pritožbeno sodišče ni storilo niti očitane kršitve določb pravdnega postopka niti ni materialnega prava uporabilo zmotno. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009