<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 110/99

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1999:III.IPS.110.99
Evidenčna številka:VS40319
Datum odločbe:23.12.1999
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice

Jedro

Sporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev kot se zahteva za avtorsko stvaritev (člen 5 ZASP).

Razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev v smislu prvega odstavka 8. člena ZASP, ko pri tem tožeča stranka tudi ni konkretno izkazala, v čem bi naj to delo pomenilo bistveno ustvarjalno nadgradnjo drugih takih katalogov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na določilo prvega odstavka 498. člena ZPP je revizijsko sodišče odločalo po ZPP/77.

Sodišče prve stopnje je z vmesno in delno sodbo - med drugim - toženi stranki prepovedalo zaradi kršitve avtorske pravice uporabo in distribucijo zbirke - kataloga tehničnih skic z naslovom "Termo, grafična fizika, 1996" (pod točko 1 izreka) in samih tehničnih risb (pod točko 2) in ji naložilo, da te kataloge in risbe uniči (pod točko 4). Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v zgoraj navedenem delu tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določil postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija očita sodišču druge stopnje, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi pravnih zaključkov, ki so v nasprotju z vsebino izvedeniškega mnenja, in da je s tem kršilo določbo 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, saj sodišče druge stopnje trdi, da obravnavane tehnične skice tožeče stranke niso avtorska stvaritev, ker ne odstopajo od splošnih zakonitosti tehničnega risanja, medtem ko pa je izvedenka ugotovila ravno obratno, da imajo skice prepoznavno identiteto v razmerju do drugih primerjalnih skic. -

Takšen povzetek tožeče stranke ni utemeljen. Izvedenka je namreč izpovedala, da sporne skice "od drugih tovrstnih risb loči intenzivnejše prikazovanje konture elementov oziroma plasti v prerezu, kar pa po vsej verjetnosti ni zadosten razlog za to, da bi tehnični skici pripadla oznaka individualnega pristopa pri prikazu detajla." Tedaj ne obstoji očitana formalna kršitev, ker ni nasprotja med sodnimi povzetki izvedeniškega mnenja in tem mnenjem samim.

Pa tudi sicer so zaključki sodišča druge stopnje pravilni, da očitane tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato je izvedenka tudi povzela, da glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev, kar se po določilu prvega odstavka 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (kratko ZASP, Uradni list RS št.

21/95) zahteva za avtorsko stvaritev.

Enako velja za vprašanje avtorstva obravnavanega kataloga tožeče stranke, ki ga je tožena stranka s svojim katalogom povzela.

Revizijsko sodišče se strinja s pravnimi zaključki sodišča druge stopnje, da sama razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih: zunanji zid, notranji zid, medetažne konstrukcije in streha ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev v smislu prvega odstavka 8. člena ZASP, ko pri tem tožeča stranka tudi ni konkretno izkazala, v čem bi naj to delo pomenilo bistveno ustvarjalno nadgradnjo drugih takih katalogov.

Sicer pa pri takih katalogih gotovo ne gre predvsem za avtorstvo, temveč predvsem za komercialno uveljavljanje določenih materialov (pri tožeči stranki za uveljavitev toplotnega izolacijskega materiala X.) in za praktično uporabnost v gradbeništvu oziroma gradbeni fiziki pri projektiranju. Razumljivo je, da so ravno zato takšni katalogi in tehnične risbe standardne izdelave z uporabo splošno znanih grafičnih prikazov, "da bi lahko te skice vzel arhitekt iz kataloga in jih uporabil v svojem projektu", kot je to dobesedno izpovedal kot priča M.S.

Prav ima tudi sodišče druge stopnje, da M.S. pri tehnični razvrstitvi sklopov in skic ni mogel sodelovati, saj je bil kot arhitekt zadolžen za estetsko, risarsko raven skic. To še samo podkrepi dejstvo, da je bil S. v "avtorski pogodbi", ki sta jo sklenila dne 10.4.1985 tožeča stranka in S., zadolžen, "da bo grafično oblikoval in izdelal risbe detajlov", ne pa tudi za delo pri katalogu. Sicer pa je S. kot priča izpovedal, da pri katalogu tožeče stranke s 1994 leta ni sodeloval, da pa so zanj uporabili v manjšem obsegu njegove tehnične skice iz prejšnjega kataloga s 1986 leta, pri katerem pa je bil zadolžen za izbiro tipografije in šrafure s kreiranjem detajlov. Zato se tožeča stranka pri zatrjevanem avtorstvu kataloga kot zbirke ne more sklicevati na prispevek M. S..

Glede na tako stanje stvari, in ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve s 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti.


Zveza:

ZASP člen 5, 5/1, 8, 8/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTIwNg==