Sodba III Ips 46/97

Jedro

Citirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe. Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je pri njem poudarek na duhovnosti stvaritve.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi z dne 20.5.1996 delno v veljavi tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 112.345,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in 8.339,50 SIT stroškov izvršilnega postopka, v presežku za znesek 138.490,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in za 10.275,50 SIT stroškov izvršilnega postopka pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo ter naložilo tožeči stranki v plačilo 3.644,20 SIT pravdnih stroškov tožene stranke.

Pritožbo tožene stranke proti obsodilnemu delu te sodbe je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke, podredno pa razveljavitev sodb sodišča druge stopnje in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v reviziji sicer izrecno navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, toda ne glede na to s konkretnimi izvajanji spodbija dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči druge stopnje in prve stopnje. Tako trdi, da tožeča stranka ni izvedla ustreznega usposabljanja dela njenih uslužbencev za uporabo izročene in priključene računalniške programske opreme za potrebe računovodstva in da tudi kasneje kljub njenemu pozivu ni dala ustreznih navodil, ko so se pri delu z računalniškim programom pojavile težave, zaradi česar da programa ni mogla uporabljati. - Po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP ni dopustno vlagati revizije zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato gornjih izvajanj tožene stranke ni mogoče upoštevati.

Iz tega razloga tudi ni mogoče upoštevati nadaljnjih trditev tožene stranke, da bi naj bila pogodba o najemu in vzdrževanju programske opreme z dne 8.3.1994 - zaradi zgoraj zatrjevane nemožnosti uporabe te opreme - razdrta v smislu določila 125. člena ZOR že po samem zakonu. Razdrtje pogodbe temelji torej tožena stranka na drugačnem dejanskem stanju, kot pa sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje.

Tožena stranka v reviziji nadalje trdi, da navedena pogodba o najemu in vzdrževanju programske opreme (prilogi B 1 in 2 v spisu)

predstavlja licenčno pogodbo iz 686. člena ZOR, ker da obravnavani računalniški program kot avtorsko delo predstavlja izum. Zato bi sodišče druge sodbe ne bilo smelo zavrniti v smislu določila 496.a člena ZPP v pritožbi uveljavljano neizročitev odgovarjajoče tehnične dokumentacije v skladu z določilom drugega odstavka 691. člena ZOR in potrebnih navodil v smislu 692. člena ZOR kot novih dejstev, ker da se te pritožbene navedbe nanašajo na uveljavljano kršitev materialnega prava. - Ne glede na pravno opredelitev navedene pogodbe z dne 8.3.1994 je treba pritrditi sodišču druge stopnje, da se nanaša gornja trditev tožene stranke na očitek, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, česar pa tožena stranka ni mogla uveljavljati več v pritožbenem postopku glede na določilo 496.a člena ZPP.

Ne glede na to, da sta sodišči druge stopnje in prve stopnje pravilno razlogovali in uporabili določbe pogodbe o dobavi in vzdrževanju programske opreme z dne 8.3.1994 in da zato ni odločilnega pomena samo poimenovanje oziroma pravna opredelitev te pogodbe, je treba na tozadevna izvajanja revizije, da pogodba ne predstavlja najemne pogodbe, temveč licenčno pogodbo za "avtorsko delo kot izum", ugotoviti, da predstavlja citirana pogodba avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (kratko ZASP, Ur. list RS, št. 21/95 z dne 14.4.1995, ki velja od 30.3.1995), na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela Zakona o avtorski pravici (Ur. list SFRJ, št. 19/78), ki je pričela veljati dne 28.4.1990 (Ur. list SFRJ, št. 21/90) je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe (kot jih vključuje enako sedaj v 2. točki drugega odstavka 5. člena ZASP). Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92) takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je poudarek na duhovnosti stvaritve.

Glede na tako stanje stvari, in ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba V Cpg 697/2017
• VSL sodba II Cp 3445/2015
• VSL sklep I Cpg 607/2004