Sodba III Ips 140/2005

Jedro

Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije, vsaki od toženk pa mora povrniti po 1.963,31 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

(1) Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbena zahtevka naslednje vsebine:

„1. Pravni posel – nakup obveznic z oznako BTC 2, sklenjen med prvotoženo in drugotoženo stranko, na podlagi katerega je prvotožena stranka od drugotožene pridobila sredstva, s katerimi je odkupila lastne delnice, je ničen.“ in „2. Pravno dejanje – na podlagi katerega je prvotožena stranka ustanovila v korist drugotožene stranke zastavno pravico v zavarovanje denarne terjatve do višine 40,000.000,00 EUR s pripadki /na šestih nepremičninah/, je nično.“

(2) Tožeča stranka proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji, tako da s spremembo sodb sodišč nižje stopnje ugodi zgoraj citiranima tožbenima zahtevkoma; sicer pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne enemu od njiju v novo sojenje.

(3) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in obema toženkama. Ti sta nanjo odgovorili, nasprotovali njeni argumentaciji in predlagali, da se zavrne.

Revizija ni utemeljena.

(4) Pogoji ničnosti, ki naj bi jo s citiranima tožbenima zahtevkoma ugotovilo sodišče, so določeni v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD).(1) Tožeča stranka je trdila, da je prva toženka pridobivala lastne delnice v nasprotju določbami 240. člena ZGD ter da si je za to zagotovila sredstva, kar pa naj bi bilo v nasprotju z določbami 241. člena ZGD (z izdajo obveznic pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje naj bi sredstva pridobila, s hipoteko pod točko 2 izreka te sodbe pa naj bi to pridobitev utrdila).

(5) Iz uvodnega stavka prvega odstavka 240. člena ZGD izhaja, da je pridobivanje lastnih delnic načeloma prepovedano. V tem členu je še izrecno določeno, da je posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je zunaj normativnega okvira, postavljenega z določbami prvega in drugega odstavka, ničen (četrti odstavek 240. člena ZGD). Ker v normalnih tržnih pogojih družba lastne delnice pridobiva odplačno, je namen prepovedi, med drugim, zamejiti možnosti, da bi se zmanjšalo premoženje družbe, s katerim ta v končni posledici jamči za izpolnitev obveznosti.(2) Prav tako pod sankcijo ničnosti ZGD načeloma prepoveduje „fiktivne“ posle, s katerimi družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev njenih delnic (prvi odstavek 241. člena ZGD). Ne glede na to, ali je s tem mišljeno, da družba predujem ali posojilo zagotovi tretji osebi (kar je sicer z revizijo napadeno materialnopravno stališče sodišč nižje stopnje) ali sami sebi (revizijska teza), družba tudi s takšnim ravnanjem utegne okrniti lastno premoženje ali oslabiti njegovo kakovost.

(6) Pridobivanje lastnih delnic oziroma sklepanje fiktivnih poslov v nasprotju z ZGD je lahko v ekonomskem pogledu enakovredno prepovedanemu vračanju vložkov.(3) Vitalni interes, da do nakazanega količinskega oziroma kakovostnega poslabšanja premoženja ne pride, pa ima v prvi vrsti družba. Zgoraj opisani institut ničnosti v nobenem primeru ni sam sebi namen, temveč pomeni le „vmesno postajo“ ali predhodno vprašanje (izraz je tu uporabljen v netehničnem smislu) za uveljavljanje premoženjskih interesov družbe.

(7) Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD.(4) Gre za posebno obliko kondikcijskega zahtevka na korporacijskopravnem področju, za uresničitev katerega ZGD določa tudi posebne pogoje. Upoštevajoč, da je v nasprotju z ZGD poslovala družba sama (uprava družbe), ni zanesljivo, da si bo ta tudi prizadevala za odpravo morebitnih škodljivih posledic. Zato je ZGD v prvem odstavku 230. člena predvidel še pravico delničarjev, katerih skupni deleži so dosegali najmanj desetino osnovnega kapitala ali nominalni znesek 100 milijonov tolarjev (manjšinsko pravico). Ti so lahko terjatev družbe na vračilo kupnine, ki so jo od družbe v nasprotju z ZGD prejeli (drugi) delničarji, uveljavljali poleg družbe (in za njen račun). Pri tem se je smiselno uporabljal 73. člen tedanjega Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97; ZPre), ki je izhajal ravno iz podmene, da je družba (to je večina delničarjev) ob prikrajšanju ostala nedejavna. Po oceni revizijskega sodišča se mora tudi morebitno ničnost fiktivnega pravnega posla uveljavljati le v okviru in pod pogoji iste manjšinske pravice. Nesmiselno je namreč, da bi bila tožba na podlagi nedovoljeno zagotovljenega predujma (posojila) dostopnejša kot tožba na podlagi nedovoljenega pridobivanja lastnih delnic, ko pa je poseg v premoženje družbe v obeh primerih potencialno enak.

(8) Tožeča stranka je v tožbi navedla, da naj bi se učinki s tožbenima zahtevkoma zajetih pravnih dejanj „posredno ali neposredno izraža/li/ tudi v /zmanjšani/ vrednosti delnic“ (v vlogi z dne 16. 9. 2002). Vendar pa morebitno oškodovanje, četudi bi se izražalo skozi zmanjšano tržno vrednost delnic, izvorno ni njeno, ampak družbino oškodovanje.(5) Iz tožbi priloženega listinskega gradiva (A 2) izhaja, da je imela tožeča stranka 0,8-odstotni delež v osnovnem kapitalu prve toženke, ki je (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) ves znašal 5,806.624,00 SIT (preden je prva toženka lastne delnice umaknila) oziroma 2,000.000,00 SIT (po umiku lastnih delnic). Tožeča stranka zato zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskopravnega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke.

(9) Pri ugotavljanju, ali je revizija utemeljena, revizijsko sodišče tako (mimo razlogov, ki sta jih ponudili sodišči nižjih stopenj) ni moglo spregledati, da tožeča stranka s svojima pravnomočno zavrnjenima (ugotovitvenima) tožbenima zahtevkoma, celo če bi ju uspešno uveljavila, ne bi v ničemer pripomogla k izboljšanju svojega pravnega položaja. Kot je bilo obrazloženo, ustrezen dajatveni zahtevek po prvem odstavku 230. člena ZGD tožeči stranki ni bil dostopen. Tožeča stranka pa ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji za imenovanje posebnega revizorja in za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD (drugi odstavek 67. člena ZPre in prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena. Zavrnitev tožbenih zahtevkov s strani sodišč druge in prve stopnje je bila zato že iz navedenih razlogov pravilna. Revizijsko sodišče je posledično zavrnilo revizijo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

(10) Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora tožeča stranka revizijske stroške pokriti sama, vsaki od toženk pa povrniti vse priglašene stroške njunih odgovorov na revizijo (razen opominskih taks). Ti za vsako znašajo 1.963,31 EUR (2550 točk x 0,459 EUR/točko + 190.000,00 SIT / 239,640 SIT/EUR). Toženki sta zahtevali še zamudne obresti od prisojenih stroškov, ki jima gredo od morebitne zamude z njihovim plačilom, ki bo nastopila, če bo brezuspešno potekel rok, določen za izpolnitev s to sodbo. Ta rok je enak 15-dnevnemu paricijskemu roku po 313. členu ZPP.

------

Op. št. (1): Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je prva toženka sprejela sklep o izdaji obveznic dne 22. 6. 2001, zato se v nadaljnjem besedilu uporabljena kratica ZGD nanaša na tedanje stanje noveliranja zakona: Uradni list RS, št. 30/1993 –45/2001. Op. št. (2): M. Kocbek v M. Kocbek (urednik): Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 711 (posebej drugi odstavek na tej strani). Op. št. (3): Primerjaj zgoraj navedeno delo, str. 727.Op. št. (4): Zgoraj navedeno delo, str. 726–727.Op. št. (5): Primerjaj Š. Ivanjko in M. Kocbek: Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 974.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 136/2009
• VSRS Sodba III Ips 56/2019
• VSRS Sodba III Ips 48/2019