Sodba VIII Ips 9/2007

Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni posledica niti kazenskega niti disciplinskega postopka, ampak je zgolj ugotovitev, da je prišlo do kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni treba ugotoviti oblik krivde v kazenskopravnem smislu, saj zadošča zgolj ugotovitev, da je do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti prišlo zaradi prihajanja na delo v vinjenem stanju, kar je že lahko resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ali je bila delavcu vročena pisna obdolžitev ali ne, je dejansko vprašanje. V listini, ki jo je delodajalec sicer poimenoval kot opozorilo in ne obdolžitev, sta bila vsebovana natančen razlog za možno odpoved in najava odpovedi, zato se šteje, da je bila pisna obdolžitev delavcu vročena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 2.2.2004 nezakonita in da se razveljavi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za nazaj priznati pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je njegovo kršitev mogoče obravnavati kvečjemu kot nesposobnost, saj je kronični alkoholik, kar izključuje obliko krivde. Sodišče ni preverjalo tožnikove zmožnosti presoje, ki bi jo lahko podal le ustrezen strokovnjak. Preizkus z alkotestom je bil opravljen brez pravne podlage in pomeni poseg v zasebnost tožnika. Kršitev, ki je bila upoštevana za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne zadošča, saj vinjenost še ne pomeni tudi zmanjšane zmožnosti za delo. Kolektivna pogodba delodajalca je prenehala veljati in je zato ni mogoče uporabiti kot podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožniku ni bil vročena pisna obdolžitev ampak samo pisno opozorilo. S tem je bil spravljen tožnik v zmoto in ni pričakoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da jo revizijsko sodišče zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče v izpodbijani sodbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kot mu to očita revizija.

Revident v navedbah ne upošteva, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni niti posledica kazenskega niti posledica disciplinskega postopka, ampak, če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kar je razlog v obravnavanem primeru, zgolj ugotovitev, da je prišlo do kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je ob izpolnjevanju zakonsko zahtevanih pogojev mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo treba ugotoviti oblik krivde v kazenskopravnem smislu, ni bilo treba z izvedenci ugotavljati voljnega elementa niti, ali je kroničen alkoholizem bolezen. Za odpoved zadošča zgolj ugotovitev, da je do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti prišlo zaradi prihajanja na delo v vinjenem stanju, kar je že lahko resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato dejstvo, da sodišče ni postavilo izvedenca, ki bi se opredeljeval do voljnega elementa tožnikovega pitja pred delom, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, vsebuje pa tudi vse razloge o odločilnih dejstvih v zvezi s sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 3. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga zato, ker je 9.1.2004 ponovno prišel vinjen na delo. Vinjenost je bila ugotovljena po pravilno izvedenem postopku, tožnik je bil predhodno (celo večkrat) pisno opozorjen, da ne sme prihajati vinjen na delo in da ima to lahko v nasprotnem primeru posledice in da je bila odpoved izvedena tako, kot to zahteva zakon.

Vprašanje, ali je bila tožniku vročena pisna obdolžitev ali ne, je dejansko vprašanje, kot je pravilno ugotovilo že sodišče v izpodbijani sodbi. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila odpoved dana v skladu z določbo 177. člena ZDR. Ta ugotovitev pa vsebuje tudi ugotovitev o tem, da je bila delavcu vročena pisna obdolžitev (to potrjujejo tudi listine, ki jih je v spis vložila tožena stranka, pa čeprav je pisno opozorilo z dne 22.1.2004 na prvi pogled morda nenavadno, ker je poimenovano kot opozorilo in ne kot obdolžitev, kljub temu pa vsebuje natančen razlog za možno odpoved in najavo odpovedi). Zato tovrsten revizijski ugovor ni utemeljen niti v smeri, da gre za vprašanje materialnega prava, niti v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Pri uporabi alkotesta ne gre za poseg v zasebnost zaradi tega, ker je revident na postopek pristal in je tudi zapisnik podpisal brez pripomb. Tudi sicer je imela tožena stranka uporabo alkotesta predpisano s pravilnikom, ki je bil sprejet v skladu z določili podjetniške kolektivne pogodbe (24. člen), kar pomeni, da je bila pravna podlaga za njegovo uporabo, zato je tudi to razlog, da ni šlo za neupravičen in nepričakovan poseg v revidentovo zasebnost. Sam pravilnik tožene stranke, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil veljaven, pa je določal, da v primeru odklonitve uporabe alkotesta velja domneva, da je delavec priznal, da je pod vplivom alkohola. Posledice pa so lahko enake, kot zaradi ugotovitve prisotnosti alkohola v krvi. Zato tovrstna revizijska graja ne more spremeniti sicer pravilnih zaključkov v izpodbijani sodbi.

Delodajalec je že na podlagi določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD - Uradni list RS, št. 56/99 in nadalj.) dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Ker je bilo v pravilniku določeno, da se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola, če merilni instrument pokaže vrednost več kot 0,0 promila alkohola, to pomeni, da vsaka stopnja alkoholiziranosti zmanjšuje možnost za delo. Zato še dodatno ugotavljanje tega zmanjšanja ni potrebno, kot to zmotno meni revizija, še posebej ne ob ugotovljeni stopnji 2,13 % grama alkohola na kilogram.

Ker je bil v postopku dokazan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 464/2007
• Sodba VIII Ips 478/2008
• Sodba VIII Ips 39/2010