Sodba VIII Ips 231/2006

Jedro

Z načinom odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec kršil prepoved t. i. stopnjevanja sankcij. Najprej je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep opomin, nato pa zaradi kršitev, ki so bile ugotovljene v disciplinskem postopku, še pogodbena (civilna) sankcija redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem, da je delodajalec delavcu izrekel disciplinski ukrep, se je že odločil za eno od možnih sankcij. Delodajalec je hkrati kršil določbo 2. odstavka 88. člena ZDR, ker se je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi skliceval na ugotovitve v disciplinskem postopku, ne da bi upošteval določbe ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17.7.2003 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v socialno zavarovanje in mu za nazaj izplačati plačo, kot bi jo prejemal, če ne bi bilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je nezakonit tudi sklep o izreku disciplinskega ukrepa z dne 17.7.2003.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbenemu zahtevku v zvezi s redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ugodilo, v ostalem pa pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je tožena stranka izvedla postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z določili ZDR, saj je tožnik pred odpovedjo pogodbe dobil pisno opozorilo, omogočen pa mu je bil tudi zagovor. Ni sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, da je tožniku sicer bila dana možnost zagovora v disciplinskem postopku, ni pa mu bila dana v postopku pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta postopek ni kakšen poseben postopek in v primeru disciplinskega postopka in odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista potrebna dva zagovora. Sklicuje se na določbe Konvencije MOD 158 in Priporočila MOD 166. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno; spremeni in zavrne pritožbo tožnika) in potrdi sodbo sodišča prve stopnje Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče v zvezi s tem razlogom (tudi v zvezi z uporabo določbe 358. člena ZPP o spremembi sodbe) izpodbijane sodbe ni smelo preizkusiti.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) loči institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v 80. do 117. členu, od instituta disciplinske odgovornosti oziroma postopka, ki je urejen v 174. do 181. členu ZDR. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi je značilno, da ZDR posebnega postopka v zvezi z njo ne ureja. Izjema je določena v drugem odstavku 83. člena, ki se (po nepotrebnem) sklicuje na prvi in drugi odstavek 177. člena ZDR, torej na določbe o disciplinski odgovornosti. Poglavje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima številne določbe, ki kažejo na posebnost tega načina prenehanja delovnega razmerja in na njegovo ločenost od disciplinske odgovornosti. Tako na primer vsebuje določbe o razlogih za odpoved pogodbe o zaposlitvi (na primer 82. člen, drugi odstavek 88. člena), dokaznem bremenu (82. člen), o obliki in vsebini odpovedi (86. člen), o načelu ohranitve delovnega razmerja (tretji odstavek 88. člena, prvi odstavek 110. člena) in podobno. Pri tem je upoštevati, da je pogodba o zaposlitvi odpoved pogodbenega razmerja med delavcem in delodajalcem, ki je pravno razmerje posebne vrste. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi se zato v prvi vrsti uporabljajo določbe zakonov s področja delovnega prava in šele podrejeno tudi splošna pravila civilnega prava (11. člen ZDR), če v delovno pravnih predpisih ni mogoče najti odgovora na določeno vprašanje.

Po določbah ZDR, ki urejajo disciplinsko odgovornost, prenehanje delovnega razmerja oziroma odpoved pogodbe o zaposlitvi ni mogoča. To jasno izhaja iz vrste sankcij, ki so določene v prvem odstavku 175. člena ZDR. V drugem odstavku 175. člena ZDR pa je sploh izrecna določba, da disciplinska sankcija ne sme trajno spreminjati delovno pravnega položaja delavca. Za disciplinski postopek so določeni organi (v načelu delodajalec), pravica do zagovora (177. člen), načela za izbiro disciplinske sankcije (178. člen), vloga sindikata (178. člen), odločitev o disciplinski odgovornosti (180. člen) in zastaranje (181. člen).

Iz sistema in vsebine določb ZDR, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma izrekanje disciplinskih sankcij, izhaja, da delodajalec ne more pri izbiri disciplinskih sankcij ali /in civilnih sankcij (odpoved pogodbe o zaposlitvi) istočasno uporabiti institute, ki veljajo za eno in drugo področje. Istočasna uporaba določb ZDR o disciplinskem postopku in disciplinski odgovornosti in izvedba pogojev za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, je v nasprotju s sistemom ločevanja teh institutov v zakonu, je pa tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 175. člena ZDR.

Z načinom odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sprejela tožena stranka, je kršila tudi prepoved tako imenovanega stopnjevanja sankcij. Najprej je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep opomin, nato pa zaradi kršitev, ki so bile ugotovljene v disciplinskem postopku, še pogodbena (civilna) sankcija redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem, da je delodajalec delavcu izrekel disciplinski ukrep, se je že odločil za eno od možnih sankcij. Hkrati je s tem, kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, delodajalec kršil določbo drugega odstavka 88. člena ZDR, ker se je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi skliceval na ugotovitve v disciplinskem postopku, ne da bi upošteval določbe ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Povedano pomeni, da sodba sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje delno spremenilo, temelji na zmotni predpostavki, da lahko delodajalec zoper delavca vodi disciplinski postopek, nato pa ugotovitve iz tega postopka uporabi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na enega od načinov, ki jih določa ZDR. Takšna praksa bi bila zmotna iz načelnih in sistemskih razlogov, saj bi omogočala delodajalcem, da zoper delavce vodijo disciplinski postopek, izrečejo disciplinsko sankcijo in nato v praktično istem postopku ob njej še civilno sankcijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 184/2006
• VSRS Sodba VIII Ips 217/2016
• Sodba VIII Ips 236/2010