<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 223/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:VIII.IPS.223.2005
Evidenčna številka:VS32796
Datum odločbe:09.05.2006
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:invalidska pokojnina - dokazovanje - mnenje invalidske komisije - izvedenec - izločitev izvedenca

Jedro

Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca postavi invalidsko komisijo, lahko stranke zahtevajo izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi tožene stranke št. 4091342 z dne 29.1.2003 in z dne 19.9.2002 in da se tožnici prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sta sodbi obeh sodišč nepravilni, ker sta svojo odločitev oprli na mnenje invalidskih komisij, ki niso upoštevale, da je tožnica več let v obdelavi specialista psihiatra. Zato je tožeča stranka tudi predlagala še pridobitev mnenja strokovnjakov medicinske fakultete. Invalidski komisiji ugotavljata, da pri tožnici obstaja preostala delovna zmožnost, da pa ni zmožna niti daljšega sedenja, ne da bi vmes vstala. Tožnici tudi ni bilo določeno konkretno delo, ki naj bi ga opravljala. Z omejitvami, ki so ji določene, ji zavod ne more preskrbeti nobenega delovnega mesta, ker takih del ni. Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni in s seboj v nasprotju, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zmotno je uporabljeno materialno pravo, ker je sodišče odločitev oprlo na izvedensko mnenje organa, ki je v sestavi tožene stranke in ni neodvisen. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revidentka je samo formalno navajala, da so odločilna dejstva v izpodbijani sodbi nejasna oziroma sama s seboj v nasprotju, ni pa opredelila, katera odločilna dejstva naj bi bila nejasna oziroma sama s seboj v nasprotju. Revizijsko sodišče je kljub nepopolnim navedbam revizije, glede na to, da revizija omenja 14. točko (brez člena in brez omembe zakona), izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede tega revizijskega očita, vendar v izpodbijani sodbi ni ugotovilo nejasnosti razlogov, ni ugotovilo nasprotij v odločilnih dejstvih, niti ni ugotovilo, da se izpodbijana sodba ne bi dala preizkusiti, zato tudi ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če sodišče ne izvede vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, ker sodišče samo odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP) in zato drugih dokazov ni več potrebno izvajati.

Sodišče samo zaradi uporabe izvedenskega mnenja invalidske komisije ni zmotno uporabilo materialnega prava. Iz listin namreč izhaja, da je invalidska komisija upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnice in ni res, da ne bi upoštevala njenega psihičnega stanja, saj je pri podaji izvedenskega mnenja invalidske komisije sodeloval poleg zdravnika internista in ortopeda tudi zdravnik specialist psihiater, kar pomeni, da je tudi tako mnenje zanesljiva podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče sicer soglaša z revizijo, da invalidska komisija v sodnih postopkih ne more biti sodni izvedenec, ker je glede na določbo 261. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) organ tožene stranke (247. člen ZPP v zvezi s 70. členom ZPP). Če pa sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca postavi invalidsko komisijo, lahko stranke zahtevajo izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka je mnenje, ki ga je v sodnem postopku možno uporabiti kot listino. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenja invalidskih komisij iz predhodnega postopka možno v sodnem postopku uporabiti v primeru, če se obe stranki s tem strinjata, ker lahko sodišče v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe (214. člen ZPP).

Iz spisa sicer ni jasno razvidno, ali sodišče invalidsko komisijo določa kot izvedenca ali ne, ker se izrecnemu imenovanju izvedenca izogne. Osebni pregled lahko opravi in strokovno mnenje o tem, kakšno delo lahko glede na zdravstveno stanje lahko opravlja tožnica, poda v sodnem postopku le izvedenec (tudi obrazložitev sodbe sodišča prva stopnje ima na 2. strani navedeno, da je sodišče naknadno pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije), saj je za podajo mnenja potrebno strokovno znanje. Izveden je bil postopek s postavitvijo izvedenca, ki ni bil izločen in na podlagi tega dokaza je sodišče ugotavljalo za odločitev pomembna dejstva.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče pravilno uporabilo določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.), saj je glede na določbo 27. člena ZPIZ pravilno zaključilo, kdaj je pri zavarovancu podana invalidnost, na podlagi 55. člena ZPIZ pa, kdaj bi tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti pridobila pravico do invalidske pokojnine ob upoštevanju določb prvega oziroma drugega odstavka 39. člena ZPIZ.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZPIZ člen 27, 265.ZPP člen 70, 214, 247.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMDI3NQ==