<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep VIII R 13/99

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1999:VIII.R.13.99
Evidenčna številka:VS30907
Datum odločbe:14.06.1999
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:vračilo zavarovalnih prispevkov - stvarna pristojnost

Jedro

Za odločanje o sporu, ki izvira iz zavarovalne pogodbe za dodatno pokojninsko zavarovanje je stvarno pristojno redno sodišče. Odločanje socialnega sodišča je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pridržano med drugim le za spore o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in o izvrševanju pogodb iz prostovoljnega zavarovanja, sklenjenih v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2., 24. in 25. člen).

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Iz kompetenčnega dejanskega stanja, kot izhaja iz tožbe, vložene dne 28.2.1997 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani in dokazov v spisu, izhaja, da sta tožnika dne 1.1.1994 vstopila v članstvo zaradi pridobitve starostne, invalidske ali družinske zavarovalnine Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije. Ker sta v mesecu aprilu 1996 izstopila iz članstva, zahtevata s svojo tožbo povračilo ustreznega dela vplačanih zavarovalnih prispevkov.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Menilo je, da gre za spor o izvrševanju pogodbe o vključitvi v prostovoljno zavarovanje, za katerega rešitev je po 5. alinei 1. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) pristojno socialno sodišče.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s svojim dopisom z dne 4.5.1999 sprožilo kompetenčni spor. V obravnavanem primeru je, po stališču tega sodišča, podana pristojnost sodišča splošne pristojnosti, saj je pravna podlaga vtoževani terjatvi določena v pravilih Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije in ne v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma njegovih podzakonskih predpisih.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Po podatkih spisa in glede na zatrjevanja tožeče stranke, da je s toženo stranko sklenila zavarovalno pogodbo za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po Zakonu o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89 - ZOR), je v sporu o pristojnosti odločilnega pomena vprašanje, ali ima ta pogodba naravo prostovoljne vključitve v zavarovanje za dodaten obseg pravic, kot jo opredeljuje 25. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ). Odločanje socialnega sodišča je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pridržano med drugim le za spore o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in o izvrševanju pogodb iz prostovoljnega zavarovanja, sklenjenih v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2., 24. in 25. člen).

Po določbi 25. člena navedenega zakona pridobi oseba, ki je vključena v obvezno zavarovanje, dodatne pravice iz naslova starostne, invalidske, družinske pokojnine in invalidnine, če izpolnjuje pogoje iz obveznega zavarovanja po tem zakonu ob hkratnem izpolnjevanju pogojev iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja. S to določbo je predpisano dodatno prostovoljno zavarovanje, ki ga ureja, organizira in izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod je s pravilnikom o prostovoljni vključitvi v zavarovanje za dodaten obseg pravic ( Uradni list RS, št. 11/95, 70/95) določil pravice in obveznosti za dodaten obseg pravic (dodatno zavarovanje), pogoje za sklenitev tega zavarovanja ter pogoje ze pridobitev, uživanje in izgubo pravic ter način njihovega uveljavljanja (1.

člen). Nosilec in izvajalec dodatnega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - Sklad dodatnega zavarovanja (3. člen). To pravno pomeni, da morajo biti pogoji, s katerimi si oseba, vključena v obvezno zavarovanje, zagotavlja drugačen obseg pravic, ki bi ji sicer šle, če bi bila samo obvezno zavarovana, določeni s pogodbo, sklenjeno med zavarovancem na tej podlagi in zavodom kot nosilcem dodatnega zavarovanja.

Iz pristopnih izjav tožeče stranke, ki je v članstvo sklada vstopila za pridobitev skladove starostne, invalidske ali družinske zavarovalnine v tretjem zavarovalnem razredu, nedvoumno izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za prostovoljno dodatno zavarovanje iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med pravdnima strankama zato ni nastalo niti moglo nastati razmerje iz 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temveč na posebnem predpisu temelječ in veljaven obligacijski odnos.

Ker v obravnavanem primeru ne gre za prostovoljno vključitev v zavarovanje za dodaten obseg pravic na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in iz njega izvirajoč spor o pravicah in obveznostih, ni izkazana pristojnost socialnega sodišča (5. člen ZDS). Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. odstavek 23. člena ZPP).


Zveza:

ZPP (1977) člen 22, 23. ZDSS člen 5.ZPIZ člen 2, 24, 25.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yODQwMQ==