Sklep VIII Ips 495/2007

Jedro

Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nerazumljiva ali nepopolna vloga v smislu 108. člena ZPP.

Rok za revizijo je prekluziven in zakonsko določen rok, ki ga sodišče (s sodnim rokom) ne more podaljšati.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 27. 1. 2004 in 28. 11. 2003, ugotovilo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku 163.245,32 tolarjev na mesec od 16. 4. 2002 dalje z vsakokratnimi uskladitvami, naložilo toženi stranki, da tožniku po pravnomočnosti sodbe izplača razliko med že prejetimi zneski invalidske pokojnine in zneski invalidske pokojnine, ki mu pripadajo po tej sodbi, zavrnilo pa je zahtevek tožnika, da se ga starostno upokoji, da se za izračun pokojninske osnove upošteva najugodnejše 10-letno povprečje plač in se mu glede na doseženo dobo 41 let in 9 dni ustrezno poveča pokojnina.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do starostne pokojnine (v 4. točki izreka), ugodilo in sodbo v tej točki razveljavilo ter tožbo zavrglo, v ostalem delu pa pritožbo tožnika zavrnilo. Pritožbi tožene stranke je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 2., in 3. točki izreka) spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 27. 1. 2004 in 28. 11. 2003.

3. Tožnik je pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje prejel dne 21. 5. 2007 in nato neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 7. 6. 2007 vložil osebno podpisan "zahtevek po reviziji", v katerem izraža nestrinjanje s tem, da mu ni bila priznana vajeniška doba od leta 1957 do leta 1960 in služenje vojaškega roka od leta 1991 do 1963. Navaja, da je "upravičen do 10-letnega in ne 12-letnega povprečja izračuna" in do 3,3 % višje pokojnine za 41 let in 9 dni pokojninske dobe.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je revizijo odstopilo sodišču prve stopnje, ki je s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-736/2004-19 z dne 9. 11. 2006 izdalo dne 2. 7. 2006 sklep, s katerim je tožniku njegov "zahtevek po reviziji" vrnilo (original je kljub temu ostal v spisu) in mu naložilo, da vloži revizijo po pooblaščenem odvetniku v roku 30 dni od prejema tega sklepa, če ne bo ravnal v skladu s tem oziroma v istem roku ne bo predložil dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa bo vlogo zavrglo. Tožnik je ta sklep prejel dne 6. 7. 2007 in dne 23. 7. 2007 zaprosil za podaljšanje roka, čemur je sodišče prve stopnje ugodilo in mu s sklepom z dne 5. 9. 2007 podaljšalo rok za vložitev revizije za 15 dni. V tem roku, dne 28. 9. 2007, je po odvetniku vložil revizijo, v kateri predlaga, da jo sodišče dopusti ter ji ugodi in izpodbijano sodbo ter sklep spremeni. Navaja, "da vlaga revizijo po izrecnem naročilu tožnika in se pri tem v celoti sklicuje na razloge, ki jih je tožnik navedel v svoji vlogi z dne 31. 5. 2007 (zahtevi za revizijo) in dopolnitvi (vračilu vloge) z dne 23. 7. 2007 ter navedeni vlogi kot sestavni del prilaga tej reviziji".

5. Reviziji sta bili v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

6. Reviziji nista dovoljeni.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji ali zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

8. Tožnik je prvo revizijo vložil sam, torej brez odvetnika. Za takšno pravdno dejanje nima postulacijske sposobnosti. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP (v povezavi z 19. členom ZDSS-1) namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), česar pa tožnik (ki nima pravne izobrazbe) niti ne zatrjuje.

9. Ker je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

10. Druga revizija, ki jo je tožnik vložil po pooblaščencu, je prepozna. S tem v zvezi je treba najprej poudariti, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje s tožnikovo revizijo - kot z nepopolno vlogo, torej smiselno po določbi 108. člena ZPP, nepravilno. Revizija, ki jo vloži stranka sama, namreč ni nerazumljiva ali nepopolna vloga v smislu navedene zakonske določbe. Iz tožnikove revizije jasno izhaja, kaj hoče in je torej razumljiva. Pojem nepopolnosti vloge je opredeljen v drugem odstavku 105. člena ZPP in velja za vloge, ki jih stranke pošljejo sodišču v prvostopenjskem postopku. Že v pritožbenem postopku je pojem nepopolne pritožbe bistveno ožji, saj je po prvem odstavku 336. člena ZPP nepopolna samo tista pritožba, ki ni podpisana ali iz katere se ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija. Ta določba se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, vendar kot navedeno za takšen primer v obravnavani zadevi ne gre.

11. Prvostopenjsko sodišče bi lahko ravnalo po določbi 108. člena ZPP le, če bi imelo za to zakonsko podlago. Vendar ZPP ne vsebuje nobene posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, kot to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk - glede sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek istega člena) in glede omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Če bi šlo v vseh teh vsebinsko istovrstnih primerih za vprašanje odprave nepopolnosti, potem navedene specialne določbe sploh ne bi bile potrebne, saj bi zadoščala splošna določba 108. člena ZPP. Odprava obravnavane pomanjkljivosti je po stališču revizijskega stališča tudi pojmovno nemogoča. Če bi odvetnik revizijo naknadno opremil s svojim žigom in podpisom, bi s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdil, da naj bi revizijo sestavil on, čeprav tega ni storil. Revizija bi bila vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom k večji strokovnosti revizije ne bi prav nič pripomogla. Če pa bi odvetnik, tako kot v tem primeru, v naknadnem oziroma v tem primeru celo podaljšanem roku, vložil revizijo, bi jo vložil po izteku 30-dnevnega roka za njeno vložitev, torej po roku iz prvega odstavka 367. člena ZPP. To je prekluziven in zakonsko določen rok, ki ga sodišče (s sodnim rokom) ne more podaljšati. Zato situacije, ko stranka vloži revizijo sama, pojmovno ni mogoče naknadno popraviti. Takšno stališče je revizijsko sodišče zavzelo že v večjem številu primerov (npr. v zadevah II Ips 3/2007, II Ips 321/2007, II Ips 472/2005, VIII Ips 73/2008, itd.).

12. Glede na navedeno pojasnilo je bila tudi revizija tožnikovega pooblaščenca vložena prepozno in jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 82/2008
• Sklep VIII Ips 460/2008
• Sklep VIII Ips 149/2008