<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 386/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.386.2007
Evidenčna številka:VS3003614
Datum odločbe:09.02.2009
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:kategorija invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju - dokončnost upravnega akta - odločitve sodišča

Jedro

Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novo stanje, ki ga sodišče ni pristojno presojati, ker o tem stanju še ni bilo odločeno v postopku pri toženi stranki. To novo dejansko stanje bo predmet presoje v novem postopku pri toženi stranki.

S tem, ko je sodišče prve stopnje razsodilo, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti, ni pa odločilo o njegovi pravici, dejansko ni uporabilo 81. člena ZDSS-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da odločbi tožene stranke št. 8021100 z dne 26. 8. 2002 in št. 8021100 z dne 27. 1. 2003 ostaneta v veljavi do 11. 12. 2003 (1. točka izreka), da se tožniku prizna prva kategorija invalidnosti zaradi bolezni od 12. 12. 2003 dalje in da je tožena stranka dolžna odločiti o pravicah tožnika v zvezi s I. kategorijo invalidnosti v roku 30 dni ter tožniku odmeriti višino invalidske pokojnine in mu izplačati zapadle zneske pokojnine (2. točka izreka). Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka tožnika v višini 1584,18 EUR (prej 379.632,00 SIT) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika v prvi točki izreka in časovno omejilo veljavnost izpodbijanih odločb tožene stranke. Glede druge točke izreka pa je sodišče prve stopnje presodilo, da je potrebno od 8. 7. 2002 do 12. 12. 2003 obdržati pravno podlago za II. kategorijo invalidnosti. Tožniku je dne 12. 12. 2003 priznana I. kategorija invalidnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo. Odločilo je, da tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti. Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 63. in 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDSS-1), ko je po izdaji dokončne odločbe upoštevalo poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja in s tem povezane izvide, ter tožnika z 12. 12. 2003 razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti, ne da bi odločilo o pravici.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s 63. in 81. členom ZDSS-1 in da ne gre za kršitev materialnega prava, ker sodišče ni ugotovilo, da nista izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti. Stališče drugostopnega sodišča je tudi v nasprotju s principom racionalnosti in ekonomičnosti postopka. Z izdajo odločbe po ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti bi tožena stranka tako odločala le o višini invalidske pokojnine in o začetku izplačevanja le-te. Revizija predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti vzdrži v veljavi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizija pavšalno očitanega revizijskega razloga kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato v tej smeri revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Tožena stranka je z dokončno odločbo št. 8021100 z dne 27. 1. 2003 potrdila prvostopenjsko odločbo iste opravilne številke z dne 26. 8. 2002, s katero je bila tožniku zavrnjena zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ta odločitev je temeljila na mnenju invalidske komisije, da je zavarovanec invalid II. kategorije invalidnosti od 8. 7. 2002 dalje zaradi bolezni. Med postopkom je invalidska komisija II. stopnje izdala izvedensko mnenje dne 21. 3. 2006, pri čemer je upoštevala vse izvide (tudi tiste nastale po izdelavi mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 13. 1. 2003), ki jih je tožnik dostavil v spis, in medicinsko dokumentacijo iz Avstrije s prevodi v slovenščino. Invalidska komisija II. stopnje je pri tožniku I. kategorijo invalidnosti ugotovila z dnem 12. 12. 2003.

10. Na podlagi 63. člena ZDSS-1 je predmet presoje v socialnih sporih dokončen upravni akt. Dokončnost upravnega akta je procesna predpostavka v socialnem sporu (1). V obravnavani zadevi je sodišče presojalo dokončni akt tožene stranke z dne 27. 1. 2003. Pravilno je stališče sodbe sodišča druge stopnje, da kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novo stanje, ki ga sodišče ni pristojno presojati, ker o tem stanju še ni bilo odločeno v postopku pri toženi stranki. To novo dejansko stanje bo predmet presoje v novem postopku pri toženi stranki. Odločitev v izpodbijani sodbi je pravilna. Predmet presoje v obravnavnem sporu je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, ki o pravicah na podlagi I. kategorije invalidnosti v izpodbijanih odločbah, ni sploh odločala.

11. Sodišče druge stopnje se utemeljeno ni strinjalo z uporabo 81. člena ZDSS-1 na način, kot je ta člen uporabilo sodišče prve stopnje. Slednje je ob sklicevanju na navedeni člen omejilo časovno veljavnost prvotno izpodbijanih odločb tožene stranke (ob hkratni ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna) in odločilo o priznanju I. kategorije invalidnosti tožnika od 12. 12. 2003 dalje. Sodišče prve stopnje s tem, ko je razsodilo, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti, ni pa odločilo o njegovi pravici, dejansko ni uporabilo 81. člena ZDSS-1. Zato je odločitev sodišča druge stopnje, da je tako postavljen zahtevek potrebno zavrniti, (tudi iz tega razloga) pravilna. Neutemeljeno je zato stališče revizije, da bi tožena stranka na podlagi takega izreka le odmerila višino pokojnine. Pred tem bi morala tožena stranka ugotoviti, da tožniku gre pravica do pokojnine. Te odločbe pa tožena stranka ni izdala, odločitev o tej pravici pa tudi ne izhaja iz izreka sodišča prve stopnje.

12. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. čl. ZPP).

---.---Op. št. (1): Cvetko, A. v Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 284.


Zveza:

ZDSS-1 člen 63, 81.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzQwMQ==