<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 136/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.136.2007
Evidenčna številka:VS3003523
Datum odločbe:09.09.2008
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1

Jedro

Za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z dokončno odločbo tožene stranke je bila zavrnjena zahteva tožnice za priznanje družinske pokojnine po umrlem O. M.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pokojni v Republiki Sloveniji dopolnil 10 let 7 mesecev in 7 dni pokojninske dobe v obdobju od 6. 1. 1981 do 12. 12. 1991. Od 21. 4. 1992 do smrti 4. 12. 1994 je bil pripadnik oboroženih sil Bosne in Hercegovine. Z (začasno) odločbo Društvenega fonda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Bosne in Hercegovine št. 1811-0031/99-1 z dne 17. 6. 1999 je bila članom družine padlega zavarovanca priznana pravica do družinske pokojnine. Po določbi prvega odstavka 250. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1) lahko pravice iz obveznega zavarovanja uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu (tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih sporazumov). Po določbi tretjega odstavka 393. člena ZPIZ-1 pa lahko pravico do družinske oziroma vdovske pokojnine, pod pogoji ki jih določa ta zakon, uveljavljajo družinski člani osebe, ki nima lastnosti zavarovanca, imela pa je to lastnost po prejšnjih predpisih – če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane. Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je pokojni O. M. izpolnjeval enega od predpisanih pogojev po 109. členu ZPIZ-1 (gostota zavarovalne dobe). Zato bi tožena stranka morala ugotavljati, ali pogoje izpolnjuje tudi vdova in družinski člani. Ker tega ni storila, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, izpodbijani odločbi tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Pravilna je ugotovitev, da je na strani umrlega zavarovanca izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Tožena stranka bi morala ugotavljati pogoje za pridobitev vdovske pokojnine po 110. členu ZPIZ-1 in pogoje za pridobitev družinske pokojnine po 115. členu ZPIZ-1, ker je bil zahtevek vložen tako za vdovo kot otroka. Iz začasne odločbe tujega nosilca pokojninskega zavarovanja izrecno izhaja, da je je bila pri priznanju pravice do družinske pokojnine upoštevana le pokojninska doba padlega zavarovanca O. M. v času, prebitem v vojski BiH, ne pa tudi pokojninska doba, ki jo je dopolnil v Sloveniji. Ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 250. člena ZPIZ-1, ki ureja stvarno pristojnost za uveljavljanje pravic za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu. Uveljavljanje vtoževane pravice je pogojeno le s predhodnim obstojem zavarovanja, kdaj je to zavarovanje obstajalo, ni relevantno.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da nasprotuje stališču sodišča, da je treba uporabiti določbo prvega odstavka 250. člena ZPIZ-1 v povezavi s tretjim odstavkom 393. člena ZPIZ-1 in tudi stališču, da pokojni zavarovanec izpolnjuje pogoje po prvem odstavku 109. člena ZPIZ-1. Pravna podlaga za odločitev je podana v drugem odstavku 250. člena ZPIZ-1, po katerem je pravice za primer smrti mogoče pri slovenskem nosilcu zavarovanja uveljaviti le, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Pokojni zavarovanec pa je bil v času smrti zavarovan v Bosni in Hercegovini in mu je bila družinska pokojnina tam odmerjena v višini, kot če bi umrl zaradi posledic poškodbe pri delu ne glede na doseženo pokojninsko dobo. Tožnici je bila družinska pokojnina v Bosni in Hercegovini odmerjena v najvišjem možnem znesku zaradi vzroka smrti zavarovanca, zato ni mogoče šteti, da ni bila upoštevana tudi pokojninska doba, dosežena z zavarovanjem v Republiki Sloveniji. Med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino še vedno ni sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, zato je mogoče upoštevati le slovenske predpise, tudi določbo prvega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Podrejeno pa navaja še, da bi moralo sodišče samo odločiti o pravici tožnice, ne pa zadeve vračati toženi stranki.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nasl.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožena stranka izrecno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP, torej kršitev v postopku pred sodiščem druge stopnje, vendar ne navede s čim oziroma kako naj bi sodišče druge stopnje to storilo in za katero kršitev naj bi šlo. Iz vsebine revizije izhaja le, da se tožena stranka ne strinja s pravno presojo obeh sodišč, torej graja zmotno uporabo materialnega prava. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem prve stopnje, na kar se tožena stranka „podrejeno“ sklicuje, pa ni revizijski razlog.

Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja kot pravno podlago za odločitev določbo drugega odstavka 250. člena ZPIZ-1. Kot pravilno navaja sodišče druge stopnje je to določba o stvarni pristojnosti zavoda za odločanje o pravicah za primer invalidnosti in smrti zavarovanca zaradi poškodbe pri delu. Ta določba bi torej prišla v poštev le, če bi pokojni O. M. umrl zaradi poškodbe pri delu, torej če bi vdova in otrok uveljavljala pravico na podlagi drugega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker pa ne gre za tak primer, sta nižji sodišči pravilno upoštevali določbo prvega odstavka 250. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 393. člena ZPIZ-1. V takem primeru pa zavarovanje pri Slovenskem nosilcu zavarovanja v času smrti zavarovanca ni predpisano kot pogoj za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine.

Pravilna je tudi presoja obeh sodišč, da za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.

Tudi sklicevanje tožene stranke na 177. člen ZPIZ-1 in v tej zvezi na sodno prakso, je neutemeljeno. V obravnavani zadevi gre namreč za drugačno dejansko stanje. Tožnici in drugim družinskim članom pokojnega zavarovanca je bila v BiH priznana družinska pokojnina le na podlagi pokojninske dobe, dosežene v času služenja v vojski BiH, ne pa tudi ob upoštevanju pokojninske ali zavarovalne dobe v Republiki Sloveniji. Brez podlage je zatrjevanje, da kaj takega izhaja iz dejstva, da je bila družinska pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku zaradi vzroka smrti. Nasprotno. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da družinska pokojnin v BiH ni bila ne priznana ne odmerjena z upoštevanjem slovenske pokojninske oziroma zavarovalne dobe.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzMwOQ==