<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 168/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.168.2007
Evidenčna številka:VS3003522
Datum odločbe:09.09.2008
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:predčasna pokojnina - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zaposlitev v drugi republiki nekdanje SFRJ

Jedro

Prispevki so bili plačevani v nasprotju z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks, vendar za to napako tožnik in tožena stranka nista odgovorna. Gre za napako delodajalca, ki ima za posledico odgovornost za prekršek, pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost do tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo tožene stranke št. 14-4071408 z dne 18. 7. 2002 je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela predčasne pokojnine. Tožnik je v Sloveniji dopolnil 22 let 10 mesecev in 29 dni pokojninske dobe, 14 let 9 mesecev in 19 dni pa na Hrvaškem. Ob upoštevanju skupne pokojninske dobe je bila tožniku odmerjena predčasna pokojnina, nato pa v skladu s Sporazumom o socialni varnosti z Republiko Hrvaško določen sorazmerni del pokojnine, ki gre v breme tožene stranke. Pritožbo tožnika, da so bili prispevki za obdobje od 12. 6. 1978 do 31. 3. 1993 v nasprotju z veljavno zakonodajo plačani na Hrvaškem, je tožena stranka zavrnila.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odločbi tožene stranke razveljavilo in odločilo, da ima tožnik pravico do predčasne pokojnine na podlagi dosežene pokojninske dobe pri toženi stranki v trajanju 37 let 8 mesecev in 18 dni. Toženi stranki je naložilo, da tožniku odmeri predčasno pokojnino in izplača razliko. Ugotovilo je, da je bil tožnik v spornem času zaposlen v Saponiji Osijek, delo pa je opravljal v Sloveniji, na sedežu poslovne enote. Z Zakonom o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ št. 36/75) je bilo določeno, da se prispevki iz osebnih dohodkov delavcev za pokojninsko zavarovanje plačujejo tisti samoupravni interesni skupnosti, ki je na območju družbenopolitične skupnosti, na kateri ima delavec kraj stalne zaposlitve. S spremembami tega zakona (Uradni list SFRJ št. 33/76 in 43/82) je bilo dodatno določeno, da če ima temeljna organizacija poslovno enoto na območju druge družbenopolitične skupnosti, je kraj stalne zaposlitve na območju sedeža poslovne enote. Glede na te predpise se šteje, da je bil tožnik zaposlen v Ljubljani in bi se morali prispevki plačevati pravnemu predniku tožene stranke. Pogoj za priznanje zavarovalne dobe v spornem obdobju ni bilo plačilo prispevkov, pač pa obstoj delovnega razmerja. Tožnik je bil nepravilno prijavljen pri Hrvaškem zavodu za pokojninsko zavarovanje in tudi prispevki so se zato nepravilno odvajali temu zavodu. Sodišče se pri svoji odločitvi sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 238/2003 z dne 14. 9. 2004.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke zavrnilo. Navedlo je, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na območju Republike Hrvaške, kamor so se tudi odvajali prispevki. Zato je to obdobje šteti kot pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dosegel na območju Republike Hrvaške in ta doba ne gre v breme slovenskega nosilca pokojninskega zavarovanja. Tega ne spremeni ureditev po Zakonu o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks, saj je nespoštovanje tega predpisa pomenilo prekršek in je bilo kaznovano z denarno kaznijo. Citirana sodba Vrhovnega sodišča se nanaša na popolnoma drugačno dejansko stanje in je Vrhovno sodišče svojo odločitev, pri katerem zavodu je nekdo zavarovan, vezalo na dejstvo, kam so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistveno, da je opravljal delo v Sloveniji in bi se morali prispevki plačevati slovenskemu zavodu. Tožnik ne more trpeti posledic zaradi napačnega plačevanja prispevkov s strani delodajalca. Zahtevki Slovenskega zavoda do Hrvaškega zaradi napačnega plačila prispevkov pa niso stvar tožnika. Tožnik je bil obravnavan drugače kot tisti, ki so se upokojili pred osamosvojitvijo oziroma pred sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nasl.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik ne uveljavlja, saj izrecno navaja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo in tudi ni bilo mogoče upoštevati tistih revizijskih navedb, ki bi jih bilo smiselno mogoče razumeti le kot zatrjevanje nepopolnega dokaznega postopka in s tem zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (stran 4 revizije).

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, med strankami ni sporno. Tožnik je bil v času od 12. 6. 1978 do 31. 3. 1993 zaposlen pri Saponiji iz Osijeka. Torej pri delodajalcu, ki je imel sedež na območju Republike Hrvaške, delal pa je na območju Republike Slovenije. Tožnik je bil prijavljen v zavarovanje pri Hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in temu zavodu so bili plačani tudi ustrezni prispevki.

Zahtevo za predčasno pokojnino je tožnik vložil 22. 2. 2002, torej v času veljavnosti ZPIZ-1 in tudi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 21/97 - Sporazum). Ob upoštevanju teh predpisov ter dejanskih podatkov o starosti in pokojninski (zavarovalni) dobi tožnika, je bila odmera predčasne pokojnine pravilna. Temu tudi tožnik ne ugovarja. Bistveni očitek tožnika tudi še v reviziji je, da je bila napačna in v nasprotju s takrat veljavnimi predpisi prijava v zavarovanje pri Hrvaškem zavodu in posledično napačno tudi plačevanje prispevkov temu zavodu. Za to napako naj bi odgovarjal delodajalec, tožnik pa zaradi tega ne bi smel trpeti negativnih posledic. Tožena stranka bi morala upoštevati, da bi morali biti prispevki za pokojninsko zavarovanje tožnika plačani v Sloveniji in zato odmeriti predčasno pokojnino v celoti v breme tožene stranke.

Revizija ima sicer prav, da določbe 191. člena ZPIZ-1 v tožnikovem primeru ni mogoče uporabiti. Ta določba se namreč lahko upošteva šele od uveljavitve zakona dalje – torej od 1. 1. 2000 – čas, prebit v delovnem razmerju pred njegovo uveljavitvijo pa se upošteva v zavarovalno dobo ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki ali ne.

Toda v tožnikovem primeru ne gre za situacijo, ko prispevki ne bi bili plačani ali ko ne bi bilo mogoče ugotoviti ali so bili in kateremu nosilcu zavarovanja so bili plačani (kot je bil to primer v zadevi VIII Ips 238/2003). Za tožnika je povsem jasno da so bili prispevki za pokojninsko zavarovanje plačani in tudi komu so bili plačani. Gre torej za povsem jasen primer zavarovanca po 22. členu Sporazuma: zavarovalno dobo je dopolnil po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic.

Vprašanje je tako le, ali na odločitev lahko vpliva dejstvo, da so bili prispevki plačevani v nasprotju z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82). V skladu s tem zakonom so se namreč prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali v korist (samoupravne interesne) skupnosti na območju, na katerem ima delavec kraj stalne zaposlitve (prvi odstavek 12. člena). Kot kraj stalne zaposlitve se je štel tudi sedež poslovne enote, s katero so bili mišljeni obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva in druge delovne enote (tretji in šesti odstavek 12. člena).

Za napako ni odgovoren tožnik, toda tudi tožena stranka ne. Gre za napako delodajalca, ki ima za posledico odgovornost za prekršek, pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost do tožnika. Tožena stranka pa je glede na dejansko stanje ravnala povsem v skladu z veljavnimi predpisi.

Neutemeljeno je zatrjevanje tožnika o neenakem oziroma diskriminatornem obravnavanju v primerjavi s tistimi zavarovanci, katerih prispevki so bili plačevani slovenskemu zavodu (takrat skupnosti) pokojninskega zavarovanja. Njegov položaj je primerljiv s tistimi delavci, ki so bili zavarovani pri drugem nosilcu zavarovanja, kateremu so bili tudi plačani ustrezni prispevki. Da bi bil v primerjavi s temi v neenakopravnem položaju pa tožnik niti ne zatrjuje. Položaj teh delavcev, zaposlenih pri hrvaških delodajalcih in zavarovanih pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, je urejen s Sporazumom. Sorazmerni del predčasne pokojnine lahko uveljavlja za zavarovalno dobo, dopolnjeno po hrvaških predpisih, lahko uveljavlja od hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.


Zveza:

Zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiški oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1975) člen 12. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzMwOA==