<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 371/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.371.2007
Evidenčna številka:VS3003472
Datum odločbe:21.10.2008
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:detaširani delavci - pokojninska osnova - odmera višine pokojnine - plačilo prispevkov - podatki matične evidence

Jedro

Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčijo in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila sproti izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 24.11.2004 in 3.3.2005, s katerima mu je bila od 16.11.2004 dalje odmerjena predčasna pokojnina v znesku 142.835,89 takratnih SIT. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ponovno odmero predčasne pokojnine, upoštevaje pri tem kot podlago za odmero višine pokojnine dejansko višino tožnikove plače, ki jo je prejemal v času od 16.1.1969 do 31.7.1973, ko je bil s strani svojega delodajalca, to je I., kot njegov delavec začasno napoten na delo v Nemčijo. Ugotovilo je, da so bili pri ugotavljanju tožnikove pokojninske osnove, kot podlage za odmero predčasne pokojnine, za sporno obdobje tožnikovega dela v tujini zakonito upoštevani podatki o višini plače, od katere je takrat tožnikov delodajalec plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da ni dokazano, da bi bili za tožnika v času, ko je bil napoten na delo v Nemčijo, plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od celotnih zneskov plače, ki jo je prejemal, oziroma višji prispevki, kot izhajajo iz podatkov, ki jih je posredoval tožnikov delodajalec na ustreznem obrazcu M-4.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, posledično pa tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ponovno predlaga dokumentacijo o dejanskih izplačilih plače za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčijo, vztraja, da bi morala biti za odmero višine njegove pokojnine upoštevana dejanska izplačila plače za navedeno obdobje in se ponovno sklicuje na drugačno odmero pokojnine njegovemu takratnemu sodelavcu.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Ob zbranih podatkih o tožnikovih plačah in plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe.

Sodišče se sicer ni izrecno opredelilo do višine tožnikove plače v času, ko je bil napoten na delo na delovišče v Nemčiji. Ni dvomilo, da tožnik ne bi prejemal plače, kot je razvidna iz mesečnih obračunov njegove plače v takratnih nemških markah. Vendar to za odločitev v zadevi in za odmero višine tožnikove pokojninske osnove in pokojnine ni pravno pomembno. Pomembne so nadaljnje dejanske ugotovitve sodišča, da iz takratnih mesečnih obračunov tožnikove plače ni razvidna višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da je ta višina oziroma višina plače, od katere so bili plačani prispevki, razvidna iz uradnih podatkov v matični evidenci zavarovancev tožene stranke, ustrezno posredovanih s strani tožnikovega delodajalca na predpisanih obrazcih v smislu določb 203. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ – Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami). Na te dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče je za sporno obdobje glede upoštevanja podatkov za izračun pokojninske osnove in višine pokojnine pravilno izhajalo iz določb 46. člena ZPIZ-1. V tem členu je posebej urejena pokojninska osnova za detaširane delavce, to je za delavce, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V takem položaju je bil v spornih letih tudi tožnik. Zakon izrecno določa, da se tem delavcem oziroma zavarovancem vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke na način iz 4. in 5. odstavka 39. člena ZPIZ-1. Torej se na podlagi te zakonske določbe tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčiji, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila sproti izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot je to ugotovilo sodišče.

Enaka stališča glede pokojninske osnove delavca – zavarovanca, ki je bil v preteklosti začasno napoten na delo v tujino, je sodišče zastopalo tudi v sodbi VIII Ips 338/2006 z dne 2.10.2007. Tudi sklicevanje tožnika na domnevno drugačno obravnavo njegovega bivšega sodelavca ne more privesti do drugačne razlage 46. člena ZPIZ-1 (sicer pa iz predložene dokumentacije niti ni razvidno, na podlagi kakšnih podatkov je bila tožnikovemu sodelavcu, na katerega se sklicuje, na novo odmerjena višina pokojnine). Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko pri odmeri tožnikove pokojnine oziroma ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove za čas napotitve tožnika na delo v tujini ni upoštevalo dejansko izplačanih plač, temveč le višino plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 39, 46, 203.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzI1Nw==