Sodba VIII Ips 182/2007

Jedro

Dejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke, št. 106-2/03-04-4/4 z dne 26.2.2004, s katero je bilo odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI – Ur. l. RS, št. 56/96, 35/98 in 86/2000). Ob ugotovitvi, da tožnici delovno razmerje pri njenem delodajalcu ni prenehalo, je presodilo, da pogoj iz 8. člena navedenega zakona za pridobitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni podan. Zato izpolnjevanja drugih pogojev ni preverjalo.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in v njej smiselno uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), ker ni izdalo zamudne sodbe, sodišče druge stopnje pa pritožbo v zvezi s tem neutemeljeno zavrnilo. Poleg tega sodišče v zvezi s pogoji za priznanje pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišču očita kršitev ustavnih pravic enakosti pred zakonom oziroma enakega varstva pravic, ker je drugače razlagalo izpolnitev pogojev iz 8. člena ZPPPAI, kot se je izpolnjevanje teh pogojev upoštevalo v številnih drugih primerih. Številni tožničini sodelavci in številni delavci pri drugih delodajalcih, ki se ukvarjajo z azbestno proizvodnjo, so bili upokojeni v smislu določb ZPPPAI, ne da bi jim predhodno delovno razmerje pri delodajalcu dejansko prenehalo in ne da bi bili po prenehanju delovnega razmerja prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, to je zgolj na podlagi seznama presežnih delavcev in ustrezne izjave Zavoda za zaposlovanje, da za njih ni ustrezne zaposlitve. Zato bi morala biti enaka dokumentacija, ki jo je predložila tožnica, ustrezno upoštevana tudi ob odločanju o njeni predčasni upokojitvi. Sodišču očita, da je določbe 8. člena ZPPPAI uporabilo preozko in preveč formalno.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožnica v obravnavani zadevi v svoji pritožbi ni uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni izdalo zamudne sodbe, čeprav naj bi bili za to podani zakonski pogoji. S takšnim ravnanjem bi sodišče lahko storilo zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP. Tovrstne kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje pa tožnica glede na določbe 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v reviziji ne more uveljavljati, ker je predhodno ni neuspešno uveljavljala v pritožbi.

Na podlagi 213. člena ZPP se pred sodišče dokazujejo le dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.

Z izvedbo listinskih dokazov, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da tožnici pred uveljavljanjem pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu in da ni bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba v času iskanja druge ustrezne zaposlitve, je sodišče izvedlo vse dokaze glede dejstev, ki so bila pomembna za odločitev. Zato ob zavrnitvi izvedbe še nadaljnjih dokazov v zvezi s tožničinimi navedbami, ki niso mogli privesti do drugačne odločitve, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji lahko upravičenci na podlagi ZPPPAI uveljavljajo, če poleg pogojev iz 7. člena izpolnjujejo tudi pogoj iz 8. člena zakona, to je, če jim je zaradi ukinitve delovnega mesta, ali zaradi zmanjšanja števila delavcev, zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Ob dejanskih ugotovitvah, da tožnici pred uveljavljanjem pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delovno razmerje iz navedenih razlogov še sploh ni prenehalo, je sodišče pravilno presodilo, da je bil njen zahtevek za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji utemeljeno zavrnjen, saj zakonski pogoji iz 8. člena ZPPPAI niso bili podani.

Sodišče je že v večih obravnavanih sporih glede pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji v smislu določb ZPPPAI doslej dosledno zastopalo stališče, da je dejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in da ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (npr. sodbe v zadevah VIII Ips 299/2006 z dne 15.5.2007, VIII Ips 414/2006 z dne 29.5.2007 in VIII Ips 110/2007 z dne 9.9.2008). Zato tudi sklicevanje na domnevno preteklo prakso tožene stranke o priznavanju pokojnin pod ugodnejšimi pogoji na podlagi drugačne razlage oziroma kršitve določb ZPPPAI ne more biti pravno upoštevno.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 413/2006
• Sodba VIII Ips 110/2007
• Sodba VIII Ips 355/2008