Sklep VIII Ips 99/2007

Jedro

Če v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 15.3.2000 in 16.3.2001 o priznanju pravice do predčasne pokojnine v znesku 55.650,25 SIT od 3.11.1999 dalje in zahtevek za odmero predčasne pokojnine v višjem znesku, upoštevaje kot pokojninsko osnovo tudi osebni dohodek, ki ga je tožnica prejela v času od 4.5.1972 do vključno leta 1976. Ugotovilo je, da v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o tožničini plači v spornem obdobju, prav tako pa teh podatkov ni bilo mogoče pridobiti pri pravnem nasledniku tožničinega takratnega delodajalca, nad katerim je bil uveden stečaj, hkrati pa ni na razpolago podatkov o osebnih dohodkih drugih delavcev, ki bi delali v spornem obdobju na enakem delovnem mestu, kot je delala tožnica.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da pri izračunu tožničine pokojninske osnove ni mogoče upoštevati osebnih dohodkov njenih sodelavk, ki so delale na drugih delovnih mestih kot tožnica in za katere ni zagotovila, da bi prejemale enake osebne dohodke, oziroma naj bi tudi po navedbah tožnice prejemale le približno enake osebne dohodke kot tožnica.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v spornem obdobju delala pri podjetju X., trgovina in gostinska oprema, V. ulica 39, L., ki je bilo od leta 1977 do 9.9.1981 registrirano kot X. TOZD Inženiring L.. Ker je prejemala osebni dohodek, bi morala tožena stranka tudi osebni dohodek pri podjetju Inženiring za trgovino in gostinstvo upoštevati pri ugotovitvi pokojninske osnove, oziroma bi moralo v tem primeru upoštevati vsaj dohodke primerljivih delavk, ki so prejemale podobne osebne dohodke kot tožnica.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92 - Uradni list RS, št. 12/92 s kasnejšimi spremembami), ki je veljal v času tožničine upokojitve, se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so zanj najugodnejša. Res se na podlagi 218. člena ZPIZ/92 glede plač zavarovanca, ki so pomembne za izračun pokojninske osnove, upoštevajo podatki iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic. Če v matični evidenci za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca teh podatkov ni, je potrebno za ugotovitev pokojninske osnove zavarovanca v skladu z določbami 43. člena ZPIZ uporabiti druge podatke, ki so na voljo.

Po dosedanjih ugotovitvah sodišča za čas od 4.5.1972 do 31.12.1976, ko v matični evidenci ni podatkov o tožničini plači, tudi podatkov o dejanski plači tožnice pri njenem takratnem delodajalcu oziroma pravnih naslednikih ni bilo mogoče odkriti. Dosegljivi pa so podatki o plačah dveh tožničinih sodelavk, ki sicer nista delali na enakem delovnem mestu kot tožnica. S primerjavo razmerij med plačami teh delavk pred začetkom in po koncu spornega obdobja (ti podatki so očitno v matični evidenci dosegljivi) in upoštevaje pregled plač po analitični oceni za leto 1974 za delavce enote, kjer je delala tožnica (priloga A2 spisa), bi se z veliko stopnjo verjetnosti dalo ugotoviti, koliko je, glede na plače sodelavk, znašala tožničina plača v spornem obdobju. Zato je sodišče zmotno uporabilo določbe 43. člena ZPIZ/92, ko ni preverilo, kako bi ti podatki vplivali na višino tožničine pokojninske osnove in višino njene pokojnine.

Glede na povedano je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče po predhodnem zaslišanju tožnice o zaposlitvi primerljivih delavk v spornem obdobju pozvalo toženo stranko, da predloži sodišču izračun tožničine pokojninske osnove, ob upoštevanju tožničine plače za sporno obdobje, ugotovljene na podlagi podatkov o plačah sodelavk, na katere se tožnica sklicuje in upoštevaje ugotovljena razmerja med plačami teh sodelavk in tožnice na podlagi podatkov, ki so na voljo. Če takšnega izračuna tožena stranka ne bo predložila v postavljenem roku oziroma če svojega izračuna ne bo zadostno pojasnila, bo lahko sodišče ob gornjih izhodiščih na predlog tožnice ali na podlagi določb 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04) v zadevi odredilo izvedbo dokaza z izvedencem računsko finančne stroke, ki bo opravil ustrezen primerjalni izračun. Po dopolnitvi postopka v nakazanih smereh bo lahko sodišče o tožničinem tožbenem zahtevku odločilo tako, da tožnica zaradi neustreznega vodenja matične evidence v zvezi s podatki o tožničini plači na pokojninskih prejemkih ne bo prikrajšana oziroma bo na tak način ugotovilo, ali je do prikrajšanja sploh prišlo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 558/2010
• VDSS sklep Psp 545/2013
• VDSS sodba Psp 137/2015