Sodba I Ips 466/2007

Jedro

Čeprav se zaradi popravnega sklepa pisni izvod sodbe ne ujema z razglašeno sodbo, navedena kršitev glede na nerelevantnost podatkov, ki se ne ujemajo (seštevek protipravno pridobljene premoženjske koristi), ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega S.V. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po členu 98a v zvezi s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati 800 EUR povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru je bil S.V. spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a člena ter kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika (KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena enotna kazen eno leto in tri mesece zapora ter preizkusna doba tri leta. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je sodišče odločilo še, da je obdolženec dolžan plačati oškodovani družbi W.d.o.o. znesek 1.265.207,00 SIT v roku 15 dni, s preostalim premoženjskopravnim zahtevkom pa je oškodovanca napotilo na pravdo. Pritožbo obdolženčevega zagovornika je kot neutemeljeno zavrnilo Višje sodišče v Mariboru in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obdolžencu v plačilo naložili stroške kazenskega postopka.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil zagovornik obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 364. člena ZKP in Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Odvetnik je razlog neujemanja sodbe s sodbo, ki je bila razglašena, uveljavljal že v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da popravek ni imel vpliva niti na pravilnost niti na zakonitost izpodbijane sodbe, saj se ni spremenila pravna kvalifikacija, očitek storilcu pa se je celo zmanjšal. Tako ni šlo za kršitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi, opravljeni dne 30. 3. 2006, modificirala obtožnico tako, da je znesek protipravne premoženjske koristi, pridobljen z dejanjem, opisanim v točki I/1, zmanjšala na 1.256.207,00 SIT (in ne 1.307.644,00, na kolikor se je glasil očitek v vloženi obtožnici), skupnega seštevka 5.108.019,90 SIT pa državna tožilka ni spreminjala oziroma ga ni ustrezno zmanjšala. S takšnim (modificiranim) izrekom pa je sodišče razglasilo tudi sodbo, s popravnim sklepom z dne 19. 4. 2006 pa je popravilo pisni izvod sodbe (ki je bil identičen razglašenemu), in sicer tako, da je skupni znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi 5.108.019,90 SIT zmanjšalo na znesek 5.065.582,90 SIT, kolikor znaša pravilni seštevek protipravno pridobljene premoženjske koristi po posameznih dejanjih po spremenjenem očitku v obtožnici.

Višje sodišče je na podobne pritožbene očitke, kot jih uveljavlja zagovornik v zahtevi, odgovorilo, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom o popravi popravilo znesek očitne računske pomote. Res je sicer, da ni moč popravljati izvirnika (prvi odstavek 365. člena ZKP), ampak le pomoto v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, vendar pa pritožnik pri tem spregleda, da je okrožna državna tožilka na zadnji glavni obravnavi popravila seštevek pod točko 1 obtožbe, ne pa tudi končni seštevek nastale premoženjske škode, kar je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ki jo je tudi razglasilo. Takšen popravek seštevka, ki je sicer tudi v korist obdolženca, pa ni imel vpliva na pravilnost in zakonitosti izpodbijane sodbe. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.

Stališču višjega sodišča, da ni podana kršitev določb ZKP iz drugega odstavka 371. člena, pa se v celoti pridružuje tudi Vrhovno sodišče. Pritrditi je sicer potrebno vložniku zahteve, da se s tem, ko je sodišče izdalo popravni sklep, pisni izvod sodbe ne ujema več z razglašeno sodbo (kar je v nasprotju s prvim odstavkom 364. člena ZKP, ki zahteva popolno ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena), vendar pa se navedeni popravek, kot na to upravičeno opozarja višje sodišče, ne nanaša na relevantna dejstva. Izrek sodbe bi namreč bil povsem korekten tudi, če v njem ne bi bil naveden seštevek protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč bi se obdolžencu očitali le zneski po posameznih dejanjih. Prav tako pa tudi popravek ni vplival (in glede na znesek tudi ne bi mogel vplivati) na kvalifikacijo obravnavanega kaznivega dejanja, predvsem pa gre za popravek zneska v korist obdolžencu, takšno napako pri seštevanju pa bi kasneje lahko kot očitno pomoto odpravilo tudi pritožbeno sodišče bodisi na predlog strank ali pa po uradni dolžnosti samo, lahko pa bi izrek pustilo takšen kot je bil razglašen in bi bila sodba (glede na to, da sprememba seštevka niti seštevek sam ne predstavlja bistvene okoliščine) prav tako zakonita. Ne glede na to, da je torej kršitev določb ZKP iz 364. člena tega zakona podana, pa navedena kršitev glede na nerelevantnost podatkov ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, sicer pa zagovornik tega vpliva v zahtevi niti ne pojasnjuje.

Ker torej ni podana kršitev določb ZKP iz drugega odstavka 371. člena tega zakona (ki bi narekovala razveljavitev sodbe), je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom člena 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških, nastalih pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu, temelji na v izreku citiranih določbah ZKP, pri čemer je sodišče pri odmeri povprečnine upoštevalo trajanje in zapletenost te kazenske zadeve ter obsojenčeve premoženjske razmere, razvidne iz podatkov v spisu (tretji odstavek 92. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Kp 19415/2012
• VSM Sklep II Kp 7983/2017
• VSM Sklep IV Kp 45069/2014