Sodba I Ips 230/2007

Jedro

Podatki v opisu kaznivega dejanja, ki predstavljajo konkretizacijo obdolženčevega delovanja (da so rezultati volitev v OLO skrivnostni, da se denar stalno menja, da naj se emigranti ne vračajo, ker v FLRJ lahko živijo le komunisti, da se ne bo mogel drugo leto vpisati v gimnazijo nihče, ki ni bil član delovne brigade itd.), ne morejo ovsebiniti namena, ki ga za storitev kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD določa 2. člen, saj predstavljajo le kritičnost obdolženca do takratne oblasti.

Izrek

Zahtevi Vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se V.P. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i obtožbe, da je v aprilu leta 1948 na svojem domu v V. vzpostavil zvezo s članom špijonske in teroristične organizacije B.M. Na tem sestanku je pristal na sodelovanje z organizacijo, ki deluje v inozemstvu proti obstoječi ureditvi v FLRJ in se obvezal, da bo pošiljal poročila o političnem in gospodarskem položaju v FLRJ ter o političnem stanju na Gimnaziji v K. Za način poročil se je dogovoril, da jih bo pošiljal pod ilegalnim imenom "S." in v pismih z vodno pisavo. Že ob priliki sestanka z B.M. je oddal istemu poročilu na vodnem tisku za svoje znance v S., drugo pismo pa je napisal v namenu, da odda B.M. V obeh pisnih je navajal neresnične podatke o stanju in razmerah v FLRJ: da so rezultati volitev v OLO skrivnostni, da se denar stalno menja, da naj se emigranti ne vračajo, ker v FLRJ lahko živijo le komunisti, da se ne bo mogel drugo leto vpisati v gimnazijo nihče, ki ni bil član delavne brigade in drugo, s tem je postal obtoženi P.V. član združenja, ki mu je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ in da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj in temeljne demokratske politične narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, federativno ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil V.P. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD in mu je bila po členu 4 v zvezi s členom 12/2 istega zakona z uporabo členov 28, 37 in 51 KZ izrečena kazen 17 let odvzema prostosti s prisilnim delom, pet let odvzema političnih pravic in pet let izgona iz kraja prebivališča, pri čemer se mu je določilo bivališče v okraju K., iz katerega se brez oblastvenega dovoljenja ne sme oddaljiti, plačila stroškov (povprečnine) pa ga je sodišče oprostilo. V izrečeno zaporno kazen mu je vštelo še čas, prebit v priporu.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 1. točke 372. člena ZKP in 11. točke prvega odstavka 371. člena tega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD stori, kdor z namenom, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ, ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast (2. člen), v državi ali zunaj nje organizira društvo, ki mu je cilj vršiti zločine iz 2. člena tega zakona ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ ali kdor postane član takega društva ali ga na kakšen koli način podpira.

V konkretnem primeru se obdolžencu v izreku sodbe očita: – da je vzpostavil zvezo s članom špijonske in teroristične organizacije M.B. in da je pristal na sodelovanje z organizacijo, ki deluje v inozemstvu proti obstoječi ureditvi v FLRJ; – da se je obvezal, da bo pošiljal poročila o političnem in gospodarskem položaju v FLRJ ter o političnem stanju na Gimnaziji v K.; – da je svojim znancem v S. poročila že poslal in v njih navajal neresnične podatke o stanju in razmerah v FLRJ, da so rezultati volitev v OLO skrivnostni, da se denar stalno menja, da naj se emigranti ne vračajo, ker v FLRJ lahko živijo le komunisti, da se ne bo mogel drugo leto vpisati v gimnazijo nihče, ki ni bil član delovne brigade in drugo; – vse pa je izvrševal z namenom, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ in da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj in temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne - federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast.

Opis kaznivega dejanja, kot na to upravičeno opozarja vrhovni državni tožilec, ni konkretiziran v delu, kjer zatrjuje, da je bil M.B. član špijonske in teroristične organizacije, niti v tistem delu, kjer navaja, da je tudi obsojenec postal član te organizacije. Ne nazivi ne cilji tega združenja niso konkretizirani, nikjer ni navedeno, kako naj bi to združenje oziroma njegovi člani dejansko delovali ali kakšna kazniva dejanja naj bi izvrševali. Očitek, da je bil namen tega društva z nasiljem zrušiti ali spraviti v nevarnost obstoječo državno ureditev FLRJ ali spraviti v nevarnost njeno varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, pa pomeni le prepis 2. člena ZKLD, ki ne vsebuje, kot rečeno, konkretizacije ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi (ki se sicer na izrek oziroma očitek obtožbe v tem delu sploh ne nanaša, temveč navaja le, v kakšnega sovražnika ljudstva bi se obdolženec kot izjemno inteligenten človek in kot odličnjak z leti lahko razvil). Podatki, ki jih je po očitku v izreku napisal v pismu svojim znancem v S. in ki predstavljajo konkretizacijo njegovega delovanja (da so rezultati volitev v OLO skrivnostni, da se denar stalno menja, da naj se emigranti ne vračajo, ker v FLRJ lahko živijo le komunisti, da se ne bo mogel drugo leto vpisati v gimnazijo nihče, ki ni bil član delovne brigade itd.), pa so očitno takšni, da ne morejo ovsebiniti namena, ki ga za storitev kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD določa 2. člen, temveč predstavljajo le kritičnost obdolženca do takratne oblasti. Sicer pa tudi sodišče v obrazložitvi prvostopenjske sodbe ugotavlja enako in ocenjuje, da podatki, ki jih je obdolženec dal, niso špijonske narave in ne bi mogli resno ogroziti državne koristi, varnosti države na zunaj in temelje demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne borbe, vendar pa je obdolženca spoznalo za krivega glede na to, da se "špijon velikega kova ne postane naenkrat".

Vrhovno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je podana kršitev materialnega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zaradi česar je izpodbijano sodbo na podlagi določila prvega odstavka 426. člena spremenilo tako, da je obdolženca obtožbe oprostilo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.

Glede na to, da je bila izdana oprostilna sodba, sodišče o v zahtevi uveljavljani procesni kršitvi iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni odločalo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 138/2009
• Sodba I Ips 7110/2010-35
• Sodba I Ips 176/2006