Sodba I Ips 139/2007

Jedro

Če je obdolženi leta 1968 poslal pismo partijski organizaciji ZD in Občinskemu komiteju ZKS, v katerem je v devetih točkah trditve povezal z vprašanji "kako je mogoče" oziroma "kako je možno" je sicer postavil določene trditve, se je pa s tem kot član ZKJ poslužil statuta ZKS, ki mu je dajal pravico, da se obrne na partijsko organizacijo. Dejanje je treba ocenjevati glede na tedanje razmere, torej na tedanji samoupravni sistem, v katerem je bilo ravnanje obdolženca pravilno in celo zaželeno.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Občinskega sodišča v Novem mestu z dne 26.11.1970, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 15.6.1971, spremeni tako, da se obsojenega F.H. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je v pismu z dne 29.6.1968, naslovljenega partijski organizaciji ZD N.m., poslanem po navedeni organizaciji in občinskemu komiteju ZKS N.m. trdil o zasebnem tožilcu dr. A.Š. nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časi in dobremu imenu, je pa imelo in bi lahko imelo za zasebnega tožilca hude posledice s tem, da je v pismu napisal:

"hotel bi našteti niz nepravilnosti v ZD N.m., za katere je predvsem odgovoren tov. Š.A., član ZKJ in nekateri člani kolektiva.

1.) Postavljam vprašanje, kako je mogoče, da Š. dr. A. kot direktor ZD prejema dohodke nad 500.000 S din. 2.) Kako je mogoče, da dobiva posebej plačane nadure. 3.) Kako je mogoče, da se mu izplačuje visoke dnevnice in kilometrina. 4.) Kako je mogoče, da se mu njegov privatni avtomobil popravlja v delavnici ZD brezplačno. 5.) Kako je mogoča gradnja njegove vile z vsem komfortom, svojo vikend hišo ter zasebno sobo v L. in še lastnik večjega osebnega avta. 6.) Kako je možno, da nabavlja marmor iz D. za svojo hišo.7.) Kako je dolgo še možno ignoriranje sklepov delavskega sveta in postavljanje članov državnih organov po svoji želji. 8.) Kako dolgo bo še možno voditi kadrovsko politiko, katera ni v skladu z veljavnimi predpisi. 9.) Kako dolgo bo še možno voditi nesmotrno in negospodarsko poslovanje ZD in izkoriščati vodilni položaj"

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje obrekovanja po členu 169/III KZ/51.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo Občinskega sodišča v Novem mestu je bil obdolženi F.H. spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja po tretjem odstavku 169. člena KZ/51. Obsojen je bil na tri mesece zapora, izvršitev izrečene kazni pa mu je bila pogojno odložena za dobo enega leta. Kazen mu je bila združena s kaznijo iz sodbe Občinskega sodišča v Novem mestu, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je bil obsojen na tri mesece zapora s pogojno odložitvijo izvršitve kazni za dobo enega leta, nato pa mu je bila izrečena enotna kazen pet mesecev zapora, pogojno odloženo za dobo dveh let. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo obsojenčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. je zoper navedeni pravnomočni sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uveljavil kršitev določbe tretjega odstavka 169. člena KZ/51 na način iz 1. točke 372. člena ZKP, ker opis dejanja, za katera je bil obsojenec spoznan za krivega, že v času sojenja ni pomenil kaznivega dejanja. Državni tožilec opozarja, da so navedbe v pismu, ki je predmet kaznivega dejanja, iztrgane iz celote, kar izkrivlja vsebino pisma. V nobeni od navedb v pismu od točke 1. do točke 9. obsojenec ni ničesar neresničnega trdil o direktorju A.Š., marveč je vse navedbe postavljal kot vprašanje. Poleg kršitve kazenskega zakona je državni tožilec v zahtevi navedel tudi kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V izreku je postavljena trditev, da so navedbe v pismu imele ali pa bi lahko imele škodljive posledice za zasebnega tožilca, kar se pojmovno izključuje. Kvalifikatorna okoliščina v obrazložitvi sodbe ni obrazložena, sodba nima razlogov, katere trditve se nanašajo na zasebnega tožilca, katere pa na druge člane kolektiva. V delu pisma, ki ni bil zajet v izrek sodbe, je obsojenec naslovniku predlagal ustanovitev komisije, kar zanika stališče sodbe, da je "direktno trdil" nekaj neresničnega. Posplošene trditve po naravi stvari tudi ne morejo biti žaljive za zasebnega tožilca, sodba pa o teh okoliščinah nima razlogov. Državni tožilec je zato predlagal, da se obdolženca oprosti obtožbe ali pa da se sodba razveljavi.

V odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčeva zagovornica, odvetnica L.G., v vsem soglaša z zahtevo.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno sodišče je na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo opis dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe ter ugotovitve v razlogih izpodbijanih sodb. Obdolžencu se v sodbi očita, da je dne 29.6.1968 poslal pismo partijski organizaciji ZD N.m. in Občinskemu komiteju ZKS N.m. Nesporno je, da je v devetih točkah tega pisma postavil določene trditve, ki pa jih je povezal z vprašanji "kako je mogoče" oziroma "kako je možno". Kot izhaja iz obdolženčevega zagovora se je s tem kot član ZKJ poslužil statuta ZKS, ki mu je dajala pravico, da se obrne na partijsko organizacijo.

Kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 169. člena KZ/51 je bilo podano v primeru, če je kdo o kom trdil ali raznašal kaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu, hujša oblika po tretjem odstavku pa je bila podana, če je imelo to dejanje ali bi lahko imelo hude posledice za oškodovanca. Vrhovni državni tožilec v zahtevi pravilno opozarja, da je treba dejanje ocenjevati glede na tedanje razmere, torej na tedanji samoupravni sistem, v katerem je bilo ravnanje obdolženca pravilno in celo zaželeno, saj je bil v tistem času pravzaprav predpisani način za vplivanje članov ZK v zavodu na vodenje zavoda. Prav tako je treba pritrditi stališču v zahtevi, da navedbe v pismu, ki je v opisu kaznivega dejanja, da direktor ZD "prejema mesečno 500.000 S din" sama po sebi ne more biti žaljiva, kot tudi ne trditev, da dobiva plačane nadure, da se mu izplačujejo visoke dnevnice in kilometrina, da se njegov avto popravlja v delavnici ZD brezplačno, ker v pismu obdolženec ne govori, da je zasebni tožilec kot direktor odredil ta izplačila in popravilo avta. Tudi trditev o nabavi marmorja iz D. sama po sebi ne more biti žaljiva. Prav tako iz opisa dejanja sledi, da se del vprašanj sploh ne nanaša na zasebnega tožilca, temveč le na splošno vodenje ZD. O resničnosti navedenih trditev v obdolženčevem pismu je šele sodišče razčiščevalo, ali so resnične, tako da sploh ni podana pravna podlaga, da obdolženec ne bi imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil. V takšnem primeru bi sodišče moralo po četrtem odstavku 169. člena KZ/51 ugotoviti, da se obdolženec ne more kaznovati za obrekovanje, ob tem pa oceniti, ali bi se lahko kaznoval za razžalitev po 170. členu KZ/51. V obravnavani zadevi tudi kaznovanje po 170. členu KZ/51 ne bi prišlo v poštev, ker je obdolženec domnevne žaljive izraze uporabil v politični oziroma družbeni dejavnosti ter pri varstvu upravičenih koristi, saj sodišče ni ugotovilo, da bi to storil z namenom zaničevanja. Glede na določbo prvega odstavka 173. člena KZ/51 sodišče obdolženca ne bi moglo kaznovati.

Ob ugotovitvi, da dejanje, za katero je bil F.H. obsojen, po zakonu ni bilo kaznivo dejanje, je Vrhovno sodišče obdolženca po 1. točki 385. člena ZKP oprostilo obtožbe. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 426. člena ZKP.

Glede na ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona se vrhovno sodišče ni opredeljevalo do kršitev določb kazenskega postopka, ki jih v zahtevi uveljavlja državni tožilec.

Izrek o stroških kazenskega postopka oziroma obremenitvi proračuna temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 39962/2011
• VSRS Sodba I Ips 13079/2012-183
• Sodba I Ips 1805/2010-