<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 464/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:I.IPS.464.2007
Evidenčna številka:VS24094
Datum odločbe:24.01.2008
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - policijsko preiskovanje - tajno opazovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro

Nadzor kraja storitve kaznivega dejanja z namenom izsleditve storilca v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP ne predstavlja posebnega ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega I.K. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni I.K. se oprosti plačila povprečnine.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Novem mestu z dne 30.11.2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11.9.2007, je obsojena I.K. in T.R. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje mamil po prvem odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Obsojenemu I.K. je izreklo kazen eno leto zapora, ni mu pa preklicalo pogojne obsodbe, ki mu je bila izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu. Obsojenemu T.R. je izreklo pogojno kazen osmih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi prvega odstavka 49. člena KZ je obsojenemu I.K. v izrečeno kazen vštelo odvzem prostosti od 6.8.2004 od 20.40 ure do 7.8.2004 do 12.30, T.R. pa od 6.8.2004 od 20.40 ure do 7.8.2004 do 13.15 ure. Obsojencema je odvzelo 52 rastlin konoplje in zaseženo gnojilo. Naložilo jima je tudi plačilo stroškov postopka, oprostilo ju je plačila povprečnine. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zagovornikov obsojencev zavrnilo, plačila stroškov kazenskega postopka pa ju je oprostilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo je zagovornik obsojenega I.K. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodišče obe izpodbijani sodbi spremeni ter obsojenca K. oprosti obtožbe, oziroma podrejeno, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Obsojenec je prejel poziv za nastop zaporne kazni z dnem 7.12.2007. Glede na vsebino zahteve vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče odredi odložitev izvršitve pravnomočne sodbe do odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navaja, da zahteva ni utemeljena. V pretežni meri uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja s trditvijo, da obsojencu kaznivo dejanje ni bilo dokazano in da ni bilo točno ugotovljeno, koliko rastlin konoplje je bilo posajenih. V tistem delu, ko zahteva navaja zakonske razloge za njeno vložitev, pa je neutemeljena. V izreku prvostopenjske sodbe je opisan proces proizvodnje mamil, ki je bil obsojencu dokazan, zato ni dvoma, da je opredelitev obsojenčevega ravnanja kot neupravičene proizvodnje mamil pravilna. Tudi policija pri odkrivanju kaznivega dejanja ni kršila zakona, saj v obravnavanem primeru ni šlo za tajno opazovanje, temveč sta policista tistega dne s tem, ko sta opazovala odkriti nasad konoplje v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP, opravljala nadzor kraja storitve kaznivega dejanja. Prav tako je sodišče pravilno ocenilo izpovedi obeh obdolžencev v primerjavi s pričevanjem prič in objektivnimi dejstvi in dokazi ter v odločbah navedlo vsa dejstva o odločilnih okoliščinah tako, da ni zagrešilo kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo zahteva smiselno uveljavlja.

B.

4. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in postopek, ki je tekel pred njo, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev postopka, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. V obširni zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik zahteve v pretežnem delu izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Tako navaja, da količina 52 rastlin konoplje, kot je navedena v izreku sodbe, ni bila zanesljivo ugotovljena; da obsodba, da je obsojenec K. okopaval, zalival, gnojil in redčil sadike z namenom pridelave konoplje temelji le na dejstvu, da so ga policisti zalotili v nasadu; da se je nahajal v nasadu, ker si je hotel nabrati nekaj konoplje za lastno uporabo, saj dejanja dne 6.8.2004 ne bi mogel storiti, ker se proizvodnja konoplje začne šele sredi ali konec septembra; da doma ni imel nobenega orodja niti gnojila. Zagovornik obsojenca tako v zahtevi navaja pomisleke, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov in njihove verodostojnosti, zato utemeljenosti teh navedb Vrhovno sodišče ni presojalo (2. odstavek 420. člena ZKP). Omejilo se je zgolj na preizkus kršitev zakona in kršitev določb kazenskega postopka.

6. Zahteva tudi v delu, kjer navaja kršitev zakona, ni utemeljena. Kazenski zakon je kršen le v primeru, če se na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabi nepravilno ali ga ne uporabi. Kazenski zakon tako ni bil kršen, saj je sodišče prve stopnje v opisu kaznivega dejanja v izreku ugotovilo dejansko stanje, ki ustreza opisanemu kaznivemu dejanju neupravičene proizvodnje mamil in so v ravnanjih obsojencev uresničeni vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče ugotavlja, da kolikor zagovornik obsojenega pri uveljavljanju kršitve zakona izhaja iz nasprotne dokazne ocene in drugačnih zaključkov od tistih, ki so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, nedopustno izpodbija dejansko stanje (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7. Vložnik zahteve sodišču očita tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri tem pa ne opredeli katera bistvena kršitev določb kazenskega postopka naj bi bila podana. Iz navedb, da je v obeh sodbah precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku, je mogoče šele razbrati, da uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so znaki kaznivega dejanja, in pravilno povzema vsebino spisa in se opredeli do vseh dejstev in okoliščin, odločilnih za presojo ravnanja obsojencev, tako do izpovedi obeh obsojencev kot pričanja obeh policistov, kar podpre z materialnimi dokazi.

8. Vložnik zahteve tudi navaja, da je bila obsojencu kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov ugovor, da je policija zoper njega in obsojenega R. izvajala tajno opazovanje v nasprotju z določili Zakona o policiji in ZKP. Pri tem se vložnik v zahtevi sklicuje tudi na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče (4. stran sodbe) v celoti odgovorilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za tajno opazovanje, temveč sta policista z namenom izsleditve storilca kaznivega dejanja opravljala nadzor kraja storitve kaznivega dejanja, to je nasad konoplje, v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP, pri tem pa zasačila obsojenca. Takega ravnanja ni mogoče opredeliti kot tajno opazovanje v smislu 149.a člena ZKP.

9. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obsojenčevega zagovornika za zaslišanje policista P.Ž., ki je napisal odločbo o pridržanju, in komandirja J.S., z namenom, da se razčisti, ali je šlo za tajno opazovanje. V ravnanju policistov, kakršnega je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga obramba obsojenca tu niti ni izpodbijala, ni okoliščine, ki bi kazala na možnost ali verjetnost, da je šlo v tem primeru za kaj drugega kot nadzor kraja oziroma klasično policijsko zasedo. Razloge za zavrnitev dokaza je sodišče prve stopnje podalo (4. stran sodbe) skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP, zato je očitek zahteve tudi v tem delu neutemeljen.

10. Glede očitkov zahteve o previsoki kazni, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da z odločbo o kazni ni bila prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP); zato je te očitke kot neutemeljene zavrnilo. 11. Zatrjevane kršitve po 1. in 2. točki prvega odstavka 420. člena ZKP niso podane, poleg tega pa je zahteva za varstvo zakonitosti vložena tudi iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obsojenega I.K. za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo, izvršitve pravnomočne obsodilne sodbe do odločitve v zahtevi pa ni odložilo oziroma prekinilo.

12. Obsojenec je brez premoženja, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.


Zveza:

ZKP člen 148, 148/2, 149a, 371, 371/1-11, 420, 420/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNjg3NQ==