Sodba I Ips 449/2007

Jedro

Z zahtevo za obnovo postopka se ne more zahtevati ponovno oziroma drugačno presojo istih dejstev oziroma dokazov.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojene M.P. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojena M.P. je dolžna plačati 500 EUR povprečnine.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je bila pravnomočno zavržena zahteva zagovornika obsojene M.P. za obnovo postopka, v katerem ji je bila pred Okrajnim sodiščem na Ptuju s sodbo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 133. člena KZ izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo pet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let.

Zoper sklepa je zagovornik obsojenke vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je zmotno stališče, da se v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne more zahtevati ponovna in drugačna presoja že presojenih dejstev in dokazov. Obrazložitev sklepa, "da ni mogoče zaključevati, da so obremenilne priče tako drugače izpovedovale, da bi to bistveno vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja", je nejasna. Protislovna je zavrnitev navedbe v zahtevi za obnovo o neverodostojnosti oškodovanke s trditvijo, da je bila njena neverodostojnost ugotovljena v drugi zadevi. Tudi obsojenkin oče je bil obsojen zaradi podobnega dogodka z oškodovanko, kar dokazuje, da oškodovanka ni verodostojna, saj ni mogoče, da bi bila oškodovanka kar trikrat neizzvano poškodovana. Predlaga, da se izpodbijana sklepa spremenita ali pa razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, obsojenka pa oprosti plačila stroškov postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovni državni tožilec na navedbe v zahtevi odgovarja, da zahteva uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obsojenki in zagovorniku, ki so njem nista izjavila.

Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko zagovornik po pravnomočno končanem kazenskem postopku vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost odločbe. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve ni mogoče vložiti.

Po določbah prvega odstavka 413. člena ZKP sodišče zavrže, med drugim, zahtevo za obnovo postopka, če v zahtevi zatrjevana nova dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih mogla dovoliti obnova.

Zagovornik je dne 24.1.2005 vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper obsojenko, v kateri je navajal, da so oškodovanka, njen mož in hčerka na krajevnem ogledu v pravdni zadevi o dogodku drugače izpovedovali kot v kazenskem postopku, o čemer je predložil nov dokaz, namreč fotokopijo zapisnika o ogledu. Na neverodostojnost oškodovanke kot priče dokazuje tudi njen zagovor v kazenski zadevi pred istim sodiščem, v katerem je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja v škodo obsojenkine matere, za kar je kot dokaz predložil fotokopijo te sodbe.

Sodišče prve stopnje je zahtevo za obnovo postopka zavrglo, ker je po ponovni presoji dokazov, ki so bili izvedeni v rednem kazenskem postopku in po oceni navedb in dokazov v zahtevi za obnovo postopka ugotovilo, da ta nova dejstva in novi dokazi ne morejo biti podlaga za dovolitev obnove postopka, ker zapisnik o ogledu ni nov dokaz za novo dejstvo, pa tudi vsebina zapisnika o ogledu ne zadeva odločilnih dejstev. Sklicevanje zahteve za obnovo na oškodovankin zagovor v drugem kazenskem postopku ni pomembno, ker gre za popolnoma drug dogodek. Ta stališča sodišča prve stopnje je potrdilo kot pravilna tudi pritožbeno sodišče.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti ne uveljavlja določno nobene kršitve procesnega ali materialnega zakona, zlasti ne določb ZKP o obnovi kazenskega postopka. Neverodostojnost omenjenih prič je zagovornik uveljavljal tako v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi v rednem kazenskem postopku, torej ponovno uveljavljanje neverodostojnosti prič v zahtevi za obnovo postopka ni nova okoliščina. Pač pa je za to trditev ponudil dva nova dokaza, ki sta ju sodišči prve in druge stopnje ocenili in ugotovili, da očitno ne moreta spremeniti odločitve sodišča v rednem postopku. Trditve v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta nejasni stališči v izpodbijanih sklepih, da se z zahtevo za obnovo postopka ne more zahtevati "ponovno oziroma drugačno presojo istih dejstev oziroma dokazov" in da so izpovedbe obremenilnih prič nebistveno drugačne, niso utemeljene: obe stališči sodišč sta povsem jasni in razumljivi pa tudi pravno pravilni. Tudi ni "protislovno" stališče v izpodbijanih sklepih, da izpovedbe obremenilnih prič v drugem sodnem postopku o popolnoma drugem dogodku ne morejo vplivati na presojo verodostojnosti prič v kazenskem postopku zoper obsojenko. To stališče je jasno, konsistentno, si ne nasprotuje in je tudi pravno pravilno.

V bistvu zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja drugačno presojo dejstev in dokazov, ki jih je zagovornik uveljavljal v zahtevi za obnovo postopka, kar pomeni, da zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom na podlagi drugega odstavka 420. člena ZKP ne more uveljavljati.

Ker zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

Po določbah 98. a člena, prvega odstavka 95. člena in 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka za zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri višine povprečnine je Vrhovno sodišče v skladu z določbami tretjega odstavka 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere obsojenke, ki sta jih upoštevali tudi sodišči v rednem postopku, ter razmeroma nezapleteno zahtevo za varstvo zakonitosti. Zagovornik je sicer predlagal, da se obsojenko na podlagi 4. odstavka 95. člena ZKP oprosti stroškov postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa ni navedel okoliščin, ki bi kazale, da bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obsojenke ali oseb, ki jih je dolžna vzdrževati in ni ponudil dokazov zanje, zato predlogu ni mogoče ugoditi.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 325/2002
• Sodba I Ips 68/99
• Sodba I Ips 108/2005