Sodba I Ips 444/2006

Jedro

Presoja razlogov glede obstoja ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika osumljenega R.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

I. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 24.11.2006 zoper osumljenega R.Z. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki zoper osumljenca teče od 21.11.2006 od 14.30 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 28.11.2006 pritožbi osumljenca in njegovega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil kot neutemeljeni.

II. Zagovornik je dne 5.12.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in kršitve 20. člena Ustave Republike Slovenije. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijana sklepa razveljavi. V zahtevi navaja, da se glede obstoja utemeljenosti suma strinja z ugotovitvami sodišča v izpodbijanem pravnomočnem sklepu. Meni pa, da ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Policija je ob hišni preiskavi osumljencu zasegla vso drogo, vključno s semeni in pripomočki za gojitev konoplje. Osumljenec je konopljo prodajal le eni osebi, bil pa je že kaznovan za drugo kaznivo dejanje. Navedene okoliščine po mnenju zagovornika ne govorijo v prid zaključku o ponovitveni nevarnosti, zato meni, da izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Meni tudi, da pripor ni neogibno potreben zaradi varnosti ljudi in njihovega zdravja, saj je osumljenec mamilo prodajal le eni osebi, ta ga je ovadila, pri tem pa gre za mamilo z najblažjimi psihotropnimi učinki in vprašljivimi posledicami na zdravje ljudi.

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 1. odstavka 423. člena ZKP dne 13.12.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:

– da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; – da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 2. točko 1. odstavka 420. člena ZKP z navedbo, da izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi popolnoma nejasni.

2. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper osumljenca pravilno presodilo, da so podani zakonski pogoji za odreditev pripora: podan je utemeljen sum, da naj bi osumljenec storil nadaljevano kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ in kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ (s čimer se strinja tudi vložnik zahteve), podan je priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in pripor je neogibno potreben za varnost ljudi in njihovega zdravja, saj uporaba mamil na zdravje ljudi škodljivo vpliva. Za takšno svojo presojo je sodišče navedlo v izpodbijanem pravnomočnem sklepu tudi razumne razloge ter za to po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

3. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo obširne razloge tako glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, kot tudi o tem, zakaj je odreditev pripora zoper osumljenca neogibno potrebna za varnost ljudi.

Ob oceni teže osumljencu očitanih kaznivih dejanj, ki se kaže tudi v predpisanih kaznih za ta kazniva dejanja in načina storitve dejanj (osumljenec naj bi od junija do novembra 2006 več kot 30-krat prodal drogo D.S., vsakič po 7.500 SIT in dne 21.11.2006 v stanovanju neupravičeno zaradi prodaje hranil še 4.647 g konoplje ter dal dne 16.11.2006 D.S. v uživanje mamilo), je sodišče, ob upoštevanju premoženjskih razmer osumljenca, pravilno presodilo, da si osumljenec dodatna sredstva za preživljanje pridobiva prav s prodajo drog. Takšno osumljenčevo ravnanje, ki kaže, da je prodaja droge osumljencu predstavljala že konstanten in stalen vir dohodka, je sodišče v povezavi z osumljenčevim prejšnjim življenjem (kot to izhaja iz podatkov spisa - list. št. 57 - je bil osumljenec že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, sedaj očitana kazniva dejanja pa naj bi storil v preizkusni dobi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru) ter okoliščino, da je zoper osumljenca državni tožilec v juniju 2006 pred istim sodiščem zahteval uvedbo preiskave zaradi neupravičenega prometa z mamili (prodaje heroina), pravilno ocenilo kot realno nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšna kazniva dejanja ponovil. Ob na ta način zanesljivo ugotovljeni nevarnosti ponavljanja takšnih kaznivih dejanj je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu utemeljeno presodilo tudi, da je glede na škodljiv vpliv uživanja droge na zdravje ljudi, pripor neogibno potreben za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega zdravja. Zagovornik v zahtevi z navedbami, da je osumljenec drogo prodajal le eni osebi, da naj bi bila osumljencu zasežena ob hišni preiskavi vsa droga ter da gre za mamilo z najblažjimi psihotropnimi učinki in vprašljivimi posledicami na človekovo zdravje, drugače kot izpodbijani pravnomočni sklep ugotavlja in ocenjuje posamezne okoliščine. Po vsebini to pomeni izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

VI. Ker je sodišče pravilno ugotovilo in presodilo vse, kar je pomembno za odreditev pripora in za svojo odločitev navedlo tudi utemeljene razloge, očitek zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ni utemeljen. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Kp 70/92
• Sodba I Ips 397/2006
• Sodba I Ips 396/2006