Sodba I Ips 403/2006

Jedro

Vozilo, katerega pregled je preiskovalni sodnik odredil, je bilo v odredbi povsem določno označeno (z znamko in tipom vozila, lastnikom in uporabnikom - voznikom), čeprav z napačno registrsko številko, prav to vozilo pa je bilo tudi preiskano in v njem najdena droga, zato ne gre že na prvi pogled za dokaz, pridobljen na nedovoljen način, ki ga sodišče ne bi smelo sprejeti.

Izrek

Zahteva zagovornice osumljenega F.O. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

I. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 21.10.2006 zoper osumljenega F.O. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki zoper osumljenca teče od 18.10.2006 od 18.00 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 25.10.2006 pritožbo osumljenčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

II. Zagovornica je dne 30.10.2006 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju o zavrnitvi pritožbe zagovornice proti sklepu o odreditvi pripora, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi zagovornice ugodi in pripor odpravi. V zahtevi navaja, da celoten postopek in pripor zoper osumljenca temelji na dokazu, ki je bil pridobljen na podlagi nezakonite preiskave vozila. Na predlog policije je preiskovalni sodnik izdal odredbo za preiskavo vozila ... Policija je preiskala vozilo, ki ni imelo registrske številke, navedene v odredbi.

Vrhovni državni tožilec A.P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 10.11.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja: – da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti; – da Vrhovno sodišče, ko odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenih dokazih samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen; če je takšna presoja vezana na oceno nasprotujočih si dejstev, tega v tej fazi postopka ni mogoče storiti (enako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 238/2005).

V. 1. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti ne konkretizira bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Njene navedbe, da je bila preiskava osumljenčevega vozila nezakonita, zato na njene izsledke sodišče ne bi smelo opreti svojega zaključka o utemeljenem sumu, da je osumljenec storil kaznivo dejanje po členu 196/1 KZ, Vrhovno sodišče šteje kot uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Enako kršitev je zagovornica uveljavljala tudi v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, katero je senat okrožnega sodišča s sklepom zavrnil.

2. Po določbi 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

3. Preiskovalni sodnik je na predlog Policijske uprave C. dne 18.10.2006 odredil hišno preiskavo "stanovanja s pripadajočimi prostori na naslovu T., V., last F.O., ki v stanovanju biva in prostore uporablja ter osebnega avtomobila S.I., last A.D., vozilo v uporabi osumljenega O.F.". Pravilno zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da v tej odredbi preiskovalnega sodnika navedena registrska številka vozila ni bila registrska številka vozila, ki je bilo na podlagi te odredbe za preiskavo preiskano, na kar je (kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi vozila) policijo opozoril osumljenec. Ni pa moč pritrditi navedbam zagovornice v zahtevi, da je bila zato, ker se je izdana odredba za preiskavo vozila nanašala na vozilo drugih registrskih številk, kot pa je bilo preiskano vozilo in ker je preiskovalni sodnik novo odredbo za preiskavo vozila s pravilno registrsko številko izdal šele po opravljeni preiskavi vozila, preiskava vozila nezakonita. Zagovornica povsem spregleda, da vozilo že v prvi odredbi preiskovalnega sodnika ni bilo opredeljeno le z registrsko številko, temveč tudi z znamko in tipom vozila (vozilo S.I.), lastnikom (D.A.) in uporabnikom - voznikom (osumljeni F.O.). Vozilo enake znamke in tipa ter iste lastnice, ki ga je ob ustavitvi dne 18.10.2006 ob 17.25 uri vozil osumljenec, je bilo osumljencu po ustavitvi zaseženo, zapečateno in z avtovleko odpeljano v prostore PU C., kjer je bilo v navzočnosti osumljenca na podlagi izdane odredbe preiskovalnega sodnika preiskano, pri tem pa je bilo v vozilu najdeno in osumljencu zaseženo 202,56 g heroina in 630 različnih tablet, ki vsebujejo substance, ki so opredeljene kot prepovedane droge.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika z dne 18.10.2006, kljub napačni registrski številki vozila navedeni v tej odredbi, tega istega dne preiskano vozilo S.I. last A.D., katerega je ob ustavitvi vozil osumljenec in v katerem je bila ob preiskavi najdena in zasežena droga. Vozilo, katerega pregled je preiskovalni sodnik odredil, je bilo v odredbi kljub napačni registrski številki povsem določno opredeljeno in prav to vozilo je bilo tudi preiskano, ob tem pa je bila v vozilu najdena droga. Preiskovalni sodnik je zato na podlagi izsledka dne 18.10.2006 opravljene preiskave vozila, ki ga je vozil osumljenec, v sklepu o odreditvi pripora pravilno zaključil, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, glede na to, da je bila ob preiskavi osumljencu zasežena večja količina droge. Glede na navedeno pri opravljeni preiskavi vozila, ki ga je dne 18.10.2006 vozil osumljenec, zato po presoji Vrhovnega sodišča ne gre že na prvi pogled za dokaz, pridobljen na nedovoljen način, na podlagi česar bi lahko Vrhovno sodišče, tako kot predlaga zagovornica v zahtevi, sprejelo oceno, da gre za nedovoljen dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti pri odločanju o priporu.

VI. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je zahteva za varstvo zakonitosti uveljavljala, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 38/98
• Sodba I Ips 150/2007
• VSRS Sklep II Kr 37577/2015-999