Sodba I Ips 377/2005

Jedro

Ker morajo biti nova dejstva in novi dokazi takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost obsojenca, mora sodišče takšno presojo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlaganih dokazov opraviti pred (meritorno) odločitvijo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega J.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek postopka nastal s tem izrednim pravnim sredstvom na 150.000 (stopetdeset tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

I. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 28.1.2005 na podlagi določbe 1. odstavka 414. člena ZKP zavrnilo zahtevo obsojenca za obnovo kazenskega postopka, ki je bil zoper njega pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.12.2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.9.2004. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 20.7.2005 pritožbo obsojenčeve zagovornice zoper sklep sodišča prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo, obsojencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

II.Zoper navedeni pravnomočni sklep je obsojenčeva zagovornica dne 7.11.2005 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. V zahtevi navaja, da je bil postopek sodišča prve in druge stopnje nezakonit. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z določbo 413. člena ZKP zaslišalo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagano pričo in ocenilo njeno izpovedbo skupaj z drugimi dokazi. Po mnenju vložnice sodišče ni pooblaščeno, da v tej fazi postopka dokaze izvaja in jih ocenjuje, temveč lahko stori to le na glavni obravnavi, po tem ko obnovo kazenskega postopka že dovoli. Ker zakon za obnovo kazenskega postopka zahteva samo to, da nov dokaz "utegne povzročiti" spremembo sodbe, je sodišče z izpodbijano pravnomočno odločbo v škodo obsojenca kršilo določbe 410., 411., 413., 414. in 415. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep spremeni in dovoli obnovo kazenskega postopka.

Vrhovni državni tožilec A.F. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 12.12.2005, predlagal zavrnitev zahteve.

III.Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV.Glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja:

- da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnih sklepom v škodo obsojenca kršilo določbe členov 410, 411, 413, 414 in 415 ZKP, kar Vrhovno sodišče razume kot uveljavljanje kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP. Vrhovno sodišče poudarja, da se je omejilo le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje določno in jih v zahtevi obrazloži tako, da je mogoč preizkus njihove utemeljenosti ter je Vrhovno sodišče njene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti razumelo kot uveljavljanje kršitev določb 2. odstavka 413. člena ZKP in 1. odstavka 414. člena ZKP v zvezi s 3. točko 1. odstavka 420. člena ZKP. 2. Po določbi 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP se kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, obnovi v korist obsojenca, če navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v povezavi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu.

Zagovornica je zahtevo za obnovo kazenskega postopka vložila iz razloga po 3. točki 1. odstavka 410. člena ZKP. Predlagala je zaslišanje priče (obsojenčevega nečaka I.T.), ki je bil kritičnega dne v neposredni bližini in opazoval sporni dogodek. Sodišče je v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagano pričo zaslišalo in nato ugotovilo ter v izpodbijanem pravnomočnem sklepu tudi obrazložilo, zakaj ocenjuje, da izpovedba navedene priče ne vzbuja dvoma v pravilnost dejanskega stanja ugotovljenega v pravnomočni sodbi. Kot izhaja iz razlogov pravnomočnega sklepa je sodišče presodilo, da iz izpovedi navedene priče izhaja, da sploh ni videl obsojenčevega "nehotenega kriljenja z lopato", kar je v zagovoru zatrjeval obsojenec, ter ocenilo, da zato izpovedba ter priče ne bi mogla v ničemer spremeniti dejanskega stanja in posledično tudi ne končne odločitve, zaradi česar je zahtevo za obnovo kazenskega postopka z izpodbijanim pravnomočnih sklepom zavrnilo.

Neutemeljene so navedbe zagovornice, da je sodišče kršilo določbo 413. in 414. člena ZKP, ker je sodišče "predlagano pričo zaslišalo kar v obnovitvenem postopku in jo skupaj s celotno dokumentacijo v spisu ocenilo izven glavne obravnave". Sodišče prve stopnje, ki je v obnovitvenem postopku zaslišalo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagano pričo, je postopala skladno z določbo 2. odstavka 413. člena ZKP, ki nalaga sodišču, da v obnovitvenem postopku razišče dejstva in preskrbi dokaze, na katere se sklicuje zahteva; pri tem pa mora sodnik, ki te poizvedbe opravlja, ravnati po 5. odstavku 178. člena ZKP, kar je sodišče v tem konkretnem primeru tudi storilo.

3. Zahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki mu je mogoče ugoditi le, če je podan precejšen oziroma resen dvom o ugotovljenem dejanskem stanju. Čeprav je zahteva za obnovo postopka v korist obsojenca, pa to še ne pomeni, da za ugoditev zahtevi zadošča že najmanjši dvom o pravilnosti in popolnosti v pravnomočni obsodilni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja oziroma, da sme sodišče v postopku za dovolitev obnove samo "preskrbeti" nove dokaze, oceno le-teh pa sme po dovolitvi obnove opraviti le na glavni obravnavi, kot to v zahtevi za varstvo zakonitosti zmotno meni zagovornica. Ali utegnejo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka navedena nova dejstva ali predlagani novi dokazi povzročiti spremembo obsodilne sodbe v oprostilno, oziroma obsodbo po milejšem kazenskem zakonu, je odvisno od kvalitete teh novot, kar sodišče oceni v obnovitvenem postopku. Zato sodišče, če je zahteva za obnovo kazenskega postopka vložena iz razloga 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, v obnovitvenem postopku presoja, ali so dejstva in dokazi taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova. Zato so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče v tej fazi postopka ni pooblaščeno izvajati in ocenjevati dokaze kot podlago za obnovo kazenskega postopka iz razloga po 3. točki 1. odstavka 410. člena ZKP. Ker morajo biti nova dejstva in novi dokazi takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost obsojenca, mora sodišče takšno presojo v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlaganih dokazov skladno z določbo 1. odstavka 414. člena ZKP opraviti pred (meritorno) odločitvijo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka, kar je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu tudi storilo.

4. Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik zahteve ne le navesti zakonske razloge iz katerih vlaga zahtevo (1. odstavek 420. člena ZKP), temveč tudi konkretno utemeljiti v čem naj bi bile kršitve zakona. Pri uveljavljanju kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP mora vložnik tudi obrazložiti vpliv procesne kršitve na zakonitost izpodbijane odločbe in izkazati, da je vplivala na zakonitost odločbe. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti ne konkretizira v čem naj bi bile kršitev določb 410., 411. in 415. člena ZKP, zato Vrhovno sodišče takšnih nedoločnih navedb o kršitvah procesnih določb ni moglo preizkusiti.

VI.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je zahteva za varstvo zakonitosti uveljavljala, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

VII.Stroški postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: ker zagovornica z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspela, je obsojenec dolžan plačati povprečnino kot nastali strošek postopka s tem izrednim pravnim sredstvom (98.a člen v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP). Pri odmeri povprečnine je sodišče upoštevalo trajanje in težavnost postopka v zvezi s predmetno zahtevo za varstvo zakonitosti ter obsojenčeve premoženjske razmere, kot izhajajo iz podatkov spisa.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 325/2002
• Sodba I Ips 68/99
• Sodba I Ips 108/2005