<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 369/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.369.2005
Evidenčna številka:VS23235
Datum odločbe:13.04.2006
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravni pouk o pravici do pritožbe - napoved pritožbe - zapisnik o glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona

Jedro

Če obdolženi ne napove pritožbe je v enakem položaju, kot če se izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne, in izjave ne more preklicati.

Zapisnik z glavne obravnave je javna listina, tako da velja domneva, da je tisto, kar je v njem zapisano, točno; domnevo je mogoče ovreči, vendar ne z izpodbijanjem procesno-relevantnih dejstev v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva obsojenega A.T. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek postopka, nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, na 200.000 (dvesto tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

I. Okrajno sodišče v Grosupljem je obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ ter mu izreklo denarno kazen v znesku 200.000 SIT, katero je dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Obsojencu je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

II. Zoper navedeno pravnomočno sodbo oziroma sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, je obsojenec dne 12.10.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe, pri tem pa nobene kršitve zakona ni konkretiziral. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi tako, da odpravi njeno pravnomočnost in mu omogoči zoper sodbo uveljaviti redno pravno sredstvo. V zahtevi navaja, da mu po koncu glavne obravnave ni bila izročena kopija zapisnika, da iz zapisnika o glavni obravnavi sicer izhaja, da je sodnica obrazložila sodbo in poučila stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti napovedi pritožbe, vendar pa sodnica navedenega dejansko ni povedala na glavni obravnavi, ampak je izključno vprašala, če se bo pritožil, kar je izrecno potrdil, pri tem pa ustne napovedi pritožbe ni zabeležila v zapisnik o glavni obravnavi. Meni, da mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva, sodnica je vedela, da nima zagovornika in mu ni natančno pojasnila njegovih pravic, kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, da je pritožbo potrebno napovedati. Zaradi pravnomočne sodbe bo izgubil službo na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije.

III. Vrhovni državni tožilec A.P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 6.12.2005, predlagal zavrnitev zahteve.

IV. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja:

- da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP) torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega prava, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena;

- da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti;

- da je Vrhovno sodišče že večkrat presodilo (sodba opr. št. I Ips 315/99, I Ips 280/2000, I Ips 344/2002, I Ips 70/2003), da je položaj, v katerem pravilno poučen obdolženec (v obravnavanem primeru obsojenec) ne napove pritožbe, enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Upravičenec do pritožbe, ki tako ravna, svoje izjave ne more preklicati.

VI.1. Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 420. člena ZKP v postopku, ki je tekel pred pravnomočno sodbo. Njegove navedbe v zahtevi, da ni bil seznanjen z vsemi pravicami glede pritožbe in da mu je bila kršena pravica do pritožbe, Vrhovno sodišče razume kot uveljavljanje kršitev določb 1. odstavka 362. člena ZKP oziroma 1. odstavka 368. člena ZKP, ki pa po presoji Vrhovnega sodišča niso podane.

2. Po določbi 1. odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe (367. člen) pritožbo napovedati. To lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe. Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se šteje (razen v primeru, če je obdolžencu bila izrečena zaporna kazen in ko napoved pritožbe ni potrebna skladno z določbo 4. odstavka 368. člena ZKP), da se je odpovedal pravici to pritožbe. V primerih, ko pritožba ni napovedana, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev (3. odstavek 368. člena ZKP). V skladu z določbo 1. odstavka 362. člena ZKP po razglasitvi sodbe pouči predsednik senata oziroma sodnik posameznik stranke o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da se bo štelo, da so se odpovedale pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedale ter takšen pouk vnese v zapisnik o poteku glavne obravnave.

3. Obsojenec je bil na glavno obravnavo dne 7.9.2005 vabljen z vabilom, ki je skladno z določbo 2. odstavka 439. člena ZKP vsebovalo tudi pouk o njegovih pravicah v postopku, vključno o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe, pritožbe ne bo napovedal. Sodišče je po opravljeni glavni obravnavi, kateri je obsojenec prisostvoval, o zadevi razsodilo in mu izreklo denarno kazen. Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, je sodnica sodbo obrazložila ter stranke, torej tudi obsojenca, poučila o pravici do pritožbe in o dolžnosti napovedi pritožbe tako, kot narekuje določba 1. odstavka 362. člena in 1. odstavka 368. člena ZKP. V pouku je zapisano tudi opozorilo na posledice, če upravičenci do pritožbe, pritožbe ne bodo napovedali v zakonskem roku. Obsojenec pritožbe zoper sodbo ni napovedal. Ker v zakonskem roku nobena od strank pritožbe ni napovedala, je sodba postala pravnomočna.

4. Navedeni potek postopka pokaže, da je sodišče ravnalo v skladu z določbami 1. odstavka 362. člena in 1. in 2. odstavka 368. člena ZKP. Obsojencu je po izreku sodbe bil dan pouk glede pravice do pritožbe in glede dolžnosti napovedi pritožbe ter pouk, da se v primeru, če pritožbe ne napove v zakonskem roku šteje, da se je tej pravici odpovedal. Ker obsojenec pritožbe ni napovedal ob razglasitvi sodbe in tudi kasneje ne, je sodišče utemeljeno štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedal in je sodba postala pravnomočna.

5. Zapisnik z glavne obravnave je javna listina, tako da velja domneva, da je tisto kar je v njem zapisano točno. Gre sicer za domnevo, ki jo je mogoče ovreči, vendar z izpodbijanjem procesno-relevantnih dejstev v okviru zahteve za varstvo zakonitosti, tega ni mogoče storiti (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča opr. št. I Ips 280/2000).

Stranke imajo po določbi 2. odstavka 315. člena ZKP pravico pregledati končani zapisnik ter podati pripombe glede vsebine in zahtevati njegov popravek, vendar iz zapisnika o poteku glavne obravnave dne 7.9.2005 (list. št. 61-65) ne izhaja, da bi po danem pouku obsojenec imel pripombe na zapisnik, niti da bi obsojenec napovedal pritožbo. V delu, v katerem zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da je sodnica po kratki obrazložitvi izreka sodbe obsojenca vprašala ali se bo pritožil, ter da je obsojenec odgovoril pritrdilno, da mu sodnica ni dala pravnega pouka kot je navedeno na list. št. 65 spisa in da ni zapisana obsojenčeva izjava, da se bo pritožil, pa drugače kot zapisnik s te glavne obravnave ugotavlja procesno relevantna dejstva, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev v zvezi s pravnomočnostjo sodbe. S tem pa zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

VII. Obsojenec v zahtevi uveljavlja tudi kršitev kazenskega zakonika (1. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), vendar ne navede nobene konkretne kršitve. Čeprav zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa (1. odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora v zahtevi za varstvo zakonitosti ne le navesti zakonske razloge iz katerih zahtevo vlaga, temveč mora tudi konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona. Tega pa vložnik v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ni storil, zato Vrhovno sodišče navedb o kršitvi kazenskega zakonika ni moglo preizkusiti.

VIII. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

IX. Stroški postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: Ker obsojenec z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, je dolžan plačati povprečnino, kot nastali strošek s tem izrednim pravnim sredstvom (98.a člen v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP). Pri odmeri povprečnine je sodišče upoštevalo trajanje in težavnost postopka v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti ter obsojenčeve premoženjske razmere kot izhajajo iz podatkov spisa (obsojenec je redno zaposlen ter nima preživninskih obveznosti).


Zveza:

ZKP člen 315, 315/2, 362, 362/1, 368, 420, 420/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNjAxOQ==