Sodba I Ips 391/2005

Jedro

Če vložnik kršitev zakona ne konkretizira in obrazloži, Vrhovno sodišče takšnih posplošenih navedb o kršitvah procesnih, pravnih in ustavnih norm ne more preizkusiti.

Izrek

Zahteva obsojenega J.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek postopka nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, na 200.000 (dvestotistoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je obsojenega J.M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ, kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 152. člena KZ in kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ (dejanja opisana pod točko 1, 2 in 3 izreka prvostopne sodbe). Obsojencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za dejanje pod točko 1 določilo kazen štiri mesece zapora, za dejanje pod točko 2 kazen dveh mesecev zapora in za dejanje pod točko 3 kazen tri mesece zapora, za tem pa mu je na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen osem mesecev zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja ter pod nadaljnjim pogojem, da v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancu J.P. znesek 40.799 SIT. Obsojencu je sodišče v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka in premoženjskopravni zahtevek oškodovanca v znesku 40.799 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenec dne 16.11.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, "iz vseh pritožbenih razlogov". Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, podrejeno pa, da J.P. ustrezno sankcionira zaradi velegoljufij in prevar s S.F.. V zahtevi navaja, da sodbo zavrača in apelira na sodišče, da se policijski dokazi in material, prejet od oškodovanca, zavrže; da je kranjska policija dokazano škodljivo delovala proti njemu z reprezentacijo lažnih dokazov; da oškodovanec ne razpolaga z nobeno kredibilno pričo, ki bi videla storilca in to lahko potrdila; da sodišče ne upošteva naklepa in maščevanja, zaradi katerega je ovaduh podajal lažne ovadbe; da ga policija ni aretirala kot osumljenca in na licu mesta takoj opravila preiskovalna dejanja; da je bil obsojen samo na podlagi suma storitve kaznivih dejanj brez materialnih dokazov; da mu sodišče ni poslalo na ogled fotokopij materialov, na katerih bazira obtožnica; da slovenska sodišča že več let ignorirajo pravno reševanje veleprevare in goljufije okoli S.F. ter predlaga, da javno tožilstvo proti J.P. sproži kazenski pregon zaradi korupcije in veleprevare in ga primerno sankcionira in predvsem najde vir za poplačilo škode, ki so jo neodgovorni goljufi povzročili njemu in drugim slovenskim obrtnikom, sicer bo prisiljen sprožiti odškodninsko tožbo pri sodišču Evropske unije.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 21.12.2005, predlaga zavrnitev zahteve.

I. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja:

- da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti;

- da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

II. Težišče navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti predstavlja nestrinjanje obsojenca z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivimi dejanji sprejeli sodišči prve in druge stopnje, predvsem glede ugotovitve, da je bil prav obsojenec oseba, ki je dne 27.9.2001 zlomila cipreso in razbila domofon oškodovanca, neupravičeno vstopila v stanovanjsko hišo oškodovanca in se tam zadrževala proti oškodovančevi volji ter dne 28.9.2001 oškodovancu po faksu poslala pisni ultimat z resno grožnjo. Po vsebini te navedbe predstavljajo izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja; zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po izrečni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.

III. Vložnik, ki v zahtevi navaja, da so bile "pri izvedbi sodnega postopka proti meni kršene vse procesne, pravne, ustavne in moralno etične, človeške norme in izvedeno policijsko nasilje", nobene izmed kršitev zakona v zahtevi konkretno ne navede in obrazloži.

Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne le navesti zakonske razloge, iz katerih vlaga zahtevo (1. odstavek 420. člena ZKP), temveč mora tudi konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona. Vložnik v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev zakona ni konkretiziral, niti obrazložil. Zato Vrhovno sodišče takšnih posplošenih navedb o kršitvah procesnih, pravnih in ustavnih norm ni moglo preizkusiti.

IV. Glede na navedeno zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (425. člen ZKP).

V. Stroški postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti:

Ker obsojenec z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, je dolžan plačati povprečnino kot strošek postopka v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom (člen 98.a v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP). Pri odmeri povprečnine je sodišče upoštevalo trajanje in težavnost postopka v zvezi s predmetno zahtevo za varstvo zakonitosti ter obsojenčeve premoženjske razmere, kot izhajajo iz podatkov kazenskega spisa.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 167/2009
• Sodba IV Ips 14/2009
• Sodba I Ips 292/2008