<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 390/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.390.2004
Evidenčna številka:VS23121
Datum odločbe:02.02.2006
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - sprememba pravnomočne obsodilne sodbe vojaškega sodišča - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa - kaznivo dejanje sovražne propagande

Jedro

Ker ustavno sodišče ni razveljavilo ali odpravilo določb o kaznivem dejanju sovražne propagande iz 118. člena KZ-1951, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ni pogojev za vložitev zahteve za spremembo pravnomočne sodbe po 416. členu ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. J.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je bila zavrnjena zahteva zagovornice obs. J.B. po 416. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z dne 7.6.2003 za spremembo pravnomočne sodbe Vojaškega sodišča v Skopju z dne 30.5.1955, v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 4.8.1955, s katero je bil obs. B. obsojen zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ - 1951 na kazen dveh let in šest mesecev strogega zapora in na omejitev državljanskih pravic za dobo enega leta. Izpodbijana sklepa sta ugotovila, da določbe 1. odstavka 118. člena KZ - 1951 niso bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča, zato sprememba sodb na podlagi 416. člena ZKP ne pride v poštev.

Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka in zakona o popravi krivic ter napačno uporabo kazenskega zakona. Trdi, da je bil obs. B. s sodbama vojaških sodišč obsojen na podlagi določb zakona, ki je bil protiustaven, premalo določen in je inkriminiral status. Nobena od izjav obsojenca, zaradi katerih je bil obsojen, ne pomeni kaznivega dejanja sovražne propagande, pa tudi ni dokazano, da jih je izrekel. Obsojen naj bi bil zgolj zato, ker je bil študent teologije. Predlaga, da se izpodbijana sklepa spremenita tako, da se obsojenca oprosti ali pa se ju razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovni državni tožilec odgovarja, da zagovornica v zahtevi za obnovo postopka ni navedla novih okoliščin ali novih dejstev, zato je bila upravičeno zavrnjena, ter predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti zato zavrne.

Zahteva zagovornice obs. J.B. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. odstavka 420. člena in 1. odstavka 421. člena ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo zaradi kršitve kazenskega zakona ali zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe.

Iz sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 18.12.2003, s katerim se je izreklo za nepristojno, izhaja, da je zagovornica dne 24.11.2003 temu sodišču pisno pojasnila, da je treba njeno zahtevo z dne 7.6.2003 za spremembo pravnomočnih sodb vojaških sodišč, s katerimi je bil J.B. obsojen zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande, šteti kot zahtevo za spremembo pravnomočne sodbe po 416. členu ZKP. Po določbah tega člena se to izredno pravno sredstvo lahko vloži, če je Ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba. Navedeni sodbi vojaških sodišč prve in druge stopnje sta obsodili J.B. zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ - 1951, določbe tega člena pa po ugotovitvah izpodbijanih sklepov niso bile razveljavljene ali odpravljene z odločbo Ustavnega sodišča. Zahteva za varstvo zakonitosti ne uveljavlja, da je takšno stališče zmotno ali da je sodišče pri izdaji obeh izpodbijanih sklepov zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ampak zatrjuje, da so bile določbe 1. odstavka 118. člena KZ neustavne, ker so bile v času uporabe v nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli, zato pa tudi v nasprotju z ustavo te države. Toda po določbah 416. člena ZKP takšno zatrjevanje ne more biti podlaga za spremembo pravnomočne sodbe, ampak mora protiustavnost predpisa ugotoviti ustavno sodišče, ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni bil uresničen.

Ostale navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo nepravilnost in nezakonitost obeh sodb vojaških sodišč, kar pa ne more biti predmet presojanja zakonitosti izpodbijanih sklepov.

Ker je zahteva zagovornice obs. J.B. za varstvo zakonitosti neutemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.


Zveza:

ZKP člen 416.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNTkwNQ==