Sodba I Ips 369/2004

Jedro

S tem ko je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje prinašanje ogrožene živalske vrste, navedena Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ), ni točna ugotovitev, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos zaščitenih ptic.

Odgovor na vprašanje, ali je vnos zaščitenih vrst ptic v Slovenijo dopusten in pod kakšnimi pogoji, dajejo določbe 6. in 7. člena MKVERZ in 25. člena ZON, torej le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za okolje, kadar je to sploh pravno dopustno.

Izrek

Zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da so bile s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15.6.2004 kršene določbe 1. odstavka 222. člena KZ na način po 1. točki 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Brežicah je s sodbo z dne 12.2.2003 zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega uvoza stvari, ki so naravna znamenitost, po 1. odstavku 222. člena v zvezi s 25. členom KZ obsodilo I.B. in M.M. na devet mesecev zapora in 1.000.000 SIT denarne kazni, ostale tri obdolžence pa na sedem mesecev zapora in 800.000 SIT denarne kazni, v katere jim je vštelo čas odvzema prostosti, vsem je izreklo stransko kazen izgona tujca iz države za pet let, plačati pa bi morali tudi stroške kazenskega postopka.

Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbam zagovornikov vseh obdolžencev in po uradni dolžnosti spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je vse obdolžence na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, ker da opis dejanja obdolžencev ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ. Stališče pritožbenega sodišča je, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos ptic, kolikor pa napotuje na Bernsko konvencijo kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje vnos ptic na ozemlje države pogodbenice, je sklicevanje nanjo zmotno, ker ta konvencija ne vsebuje takih določb. Opis dejanja obdolžencev odveč in nepotrebno trdi, da so obdolženci ptice pridobili na Hrvaškem v nasprotju z Bernsko konvencijo, ker način pridobitve ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, ne navaja pa mednarodnega prava, ki prepoveduje vnos mrtvih ali živih ptic na ozemlje Slovenije. Pravilni mednarodni vir takšne prepovedi naj bi bila Washingtonska konvencija, na katero pa se obtožba ne sklicuje, sodišče pa je ne sme uporabiti, ker bi v škodo obdolžencev nedopustno posegalo v opis kaznivega dejanja in bi prekoračilo obtožbo.

Vrhovna državna tožilka je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotnega stališča, da opis dejanja obdolžencev ne navaja mednarodnega prava, ki prepoveduje vnos ogroženih vrst ptic. Pritožbeno sodišče je sprejelo zmotno stališče zato, ker je upoštevalo le določbe 6. člena Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ), moralo pa bi upoštevati tudi točko "c" 3. odstavka 7. člena te konvencije, po kateri države pogodbenice z ustreznimi ukrepi uredijo trgovanje, zadrževanje, transport ali ponudbo za prodajo živih in mrtvih prosto živečih živali, naštetih v seznamu v Dodatku III. k tej konvenciji. Slovenija je v skladu s to določbo in z določbo 6. člena konvencije, da vsaka država pogodbenica zagotovi posebno varstvo prosto živečih živalskih vrst, z Zakonom o ohranjanju narave (ZON, Ur. l. RS, št. 56/99 in 31/2000), predpisala, da vsakdo, ki hoče vnesti v Slovenijo živalske vrste, ki so zaščitene po mednarodnih predpisih, potrebuje dovoljenje pristojnega organa Slovenije. Na ta zakon in na določbe Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst pa se ob navajanju Bernske konvencije sklicuje opis kaznivega dejanja obdolžencev. Predlaga, da se ugotovi, da je izpodbijana sodba Višjega sodišča v Ljubljani kršila določbe 1. odstavka 222. člena KZ in 1. točke 372. člena ZKP.

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti je bila poslana zagovornikom vseh obdolžencev, ki pa nanjo niso odgovorili.

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Zahteva utemeljeno očita izpodbijani sodbi, da je zmotna njena ugotovitev, da opis dejanja ne navaja mednarodnega prava, ki prepoveduje vnos ogroženih vrst ptic v Slovenijo. V izreku na glavni obravnavi dne 10.2.2003 spremenjenega obtožnega predloga in v izreku sodbe sodišča prve stopnje se kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje prinašanje ogrožene živalske vrste, navaja MKVERZ, torej ni točna ugotovitev izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku na 3. strani, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos zaščitenih ptic.

Zmotno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da MKVERZ ni mednarodni pravni vir za prepoved vnosa ogrožene živalske vrste v državo. Po drugi obliki kaznivega dejanja iz 1. odstavka 222. člena KZ je to kaznivo dejanje storjeno, če storilec v nasprotju z mednarodnim pravom prinese ogroženo živalsko vrsto. MKVERZ razlikuje ogrožene živalske vrste, ki so pod posebnim varstvom (6. člen Konvencije) in so naštete v seznamu Dodatka II. in zavarovane živalske vrste po 7. členu Konvencije, ki so naštete v seznamu dodatka III., posebej pa še za ptice selivke, ki so zavarovane z določbami 10. člena Konvencije. MKVERZ v 6. in 7. členu določa, da vsaka država pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi posebno varstvo oziroma varstvo prosto živečih živalskih vrst, ki so navedene v Dodatkih II. in III. poleg tistih ukrepov, ki jih predpisuje že konvencija sama. MKVERZ sicer nima izrečne določbe, da je prinos zaščitenih živih ali mrtvih ptic na ozemlje države pogodbenice konvencije prepovedan ali omejen z ukrepi po mednarodnem pravu, ampak pooblašča in zavezuje države pogodbenice, da same predpišejo ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo tudi prepoved ali omejitev vnosa ogrožene živalske vrste na svoje ozemlje. Kadar mednarodno pravo napotuje na notranje pravo, obe vrsti prava sestavljata celovito pravno ureditev določenega področja v skladu z 8. členom Ustave.

Slovenija je v 25. členu ZON predpisala, da ministrstvo, pristojno za okolje, izdaja dovoljenja za uvoz živali, njihovih delov ter izdelkov iz živali, ki so varovane po ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah s področja varstva živalskih vrst. Določbe 6. in 7. člena MKVERZ in 25. člena ZON torej dajejo odgovor na vprašanje, ali je vnos zaščitenih vrst ptic dopusten in pod kakšnimi pogoji, namreč le z dovoljenjem ministrstva pristojnega za okolje, kadar je to sploh pravno dopustno.

Iz opisanih razlogov Vrhovno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja obdolžencev obsega vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ, ker so iz Republike Hrvaške prinesli v Slovenijo v izreku navedeno število različnih ptic, ki so po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst in po 6. in 7. členu MKVERZ pod posebnim varstvom ali varstvom prosto živečih živalskih vrst, za vnos pa niso imeli dovoljenja v skladu s 25. členom Zakona o ohranjanju narave. Ker je izpodbijana sodba pritožbenega sodišča štela, da opis dejanja obdolžencev v spremenjenem obtožnem predlogu in sodbi sodišča prve stopnje ne obsega vseh znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ, je v korist obdolžencev prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega so bili obdolženci v postopku, kaznivo dejanje, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 426. člena ZKP ugotovilo to kršitev, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča.

Datum zadnje spremembe:

03.03.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2541/2018-26
• UPRS Sodba I U 305/2022-55
• Sodba I Ips 143/98