Sodba I Ips 40/2005

Jedro

Po določbi 525. člena ZKP sme preiskovalni sodnik na prošnjo tuje države, še predno je ta država vložila prošnjo za izročitev, odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. V tej fazi postopka izročitve preiskovalni sodnik zaprošene države ni dolžan posebej ugotavljati obstoja utemeljenosti suma, pač pa se glede na naravo postopka omeji zgolj na preizkus, ali je bil ta pogoj na predpisan način ugotovljen v postopku, ki teče v državi prosilki. Pač pa se pri odrejanju pripora po 524. členu ZKP na podlagi prošnje za izročitev smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o priporu, kolikor ne nasprotujejo naravi ekstradicijskega postopka ali so v poglavju o izročitvi obdolžencev in obsojencev drugače urejene.

Izrek

Zahteva zagovornika B.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom v postopku izročitve tujke B.K., državljanke BIH, za katero je sodišče v Trstu z odločbo - sklepom o priporu z dne 20.10.2004 odredilo odvzem prostosti oziroma pripor zaradi suma kaznivega dejanja, povezanega s tihotapstvom prepovedane droge -

heroina, na podlagi prvega in drugega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki traja do 40 dni in v katerega se všteje čas od 22.20 ure dne 6.2.2005, ko je bila tujki vzeta prostost. Odločila je tudi, da mora Republika Italija kot država prosilka v roku do štirideset dni od vzema prostosti podati prošnjo za izročitev tujke. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo zagovornika zoper navedeni sklep zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper pravnomočni sklep je zagovornik dne 14.2.2005 vložil zahtevo varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb Kazenskega postopka po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in Vrhovnemu sodišču predlagal, da izpodbijano odločbo razveljavi ter pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril (2. odstavek 423. člena ZKP) in predlagal njeno zavrnitev. Ugotavlja, da bi bilo v nasprotju z naravo ekstradicijskega pripora v tej fazi postopka izročitve ugotavljati razloge za utemeljen sum, da je B.K. storila kaznivo dejanje. Naloga preiskovalnega sodnika, h kateremu je bila privedena, je ugotavljanje njene istovetnosti in če je v prošnji za njeno izročitev poleg podatkov za ugotovitev istovetnosti navedena tudi označba kaznivega dejanja, številka odločbe ter datum, kraj in naslov organa, ki je odredil pripor ter izjava, da bo izročitev zaprošena po redni poti. Vse to je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in ugotovljeno na podlagi sklepa o priporu sodišča v Trstu. V tej fazi postopka izročitve se je glede utemeljenosti suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se tujki očita, sodišče dolžno opreti na presojo, ki jo je glede izpolnjevanja pogojev za utemeljenost suma opravilo sodišče Republike Italije, ki je pripor odredilo. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilca tudi očitek, da priporni razlog t.i. begosumnosti ni izkazan, ni utemeljen, saj gre za tujko, ki ima sicer v Sloveniji bivališče, vendar je brez zaposlitve in po njenih navedbah enkrat ali dvakrat mesečno odhaja v Bosno in Hercegovino. Ker je v Republiki Italiji zoper njo sprožen postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen trideset let zapora, obstaja resna nevarnost, da bi pobegnila in se na ta način izognila postopku, če bi ostala na prostosti. Zato je izkazan tudi priporni razlog begosumnosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik v zahtevi uveljavlja kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker pravnomočni sklep o priporu naj ne bi vseboval razlogov o odločilnih dejstvih, to je glede utemeljenosti suma, da je B.K. storila kaznivo dejanje ter glede nevarnosti, da bo pobegnila, zaradi česar izpodbijane odločbe naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Po zagovornikovem mnenju zgolj sklicevanje na sklep o priporu, ki ga je izdalo sodišče v Trstu, ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti suma, saj ni izkazano, da je sklep pravnomočen, da je bil tujki vročen v slovenskem jeziku, ki ga razume, katere okoliščine so bile podlaga za odreditev pripora in kako visok standard je bil pri tem uporabljen.

Vložnik zahteve izhaja iz napačnega pravnega izhodišča, da morajo biti tudi v primeru t.i. začasnega ekstradicijskega pripora po 525. členu ZKP, ki je bil odrejen zoper B.K., izpolnjeni enaki pogoji kot za pripor v rednem postopku.

Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev, vključno s priporom, je poseben postopek, ki je namenjen ugotavljanju pogojev za izročitev tujega državljana tuji državi na njeno prošnjo. Namen pripora v tem postopku je zagotoviti navzočnost tujca v postopku odločanja o izročitvi in s tem možnost njegove dejanske izročitve. Ta postopek je povezan s kazenskim postopkom, ki teče v drugi državi. Določbe ZKP, ki urejajo ta postopek, imajo subsidiaren značaj (prvi odstavek 521. člena ZKP), kar pomeni, da se uporabljajo le, če v mednarodni pogodbi (dvostranski ali večstranski) ni drugače določeno, kar pomeni, da se oba pravna vira dopolnjujeta.

Po določbi 525. člena ZKP sme preiskovalni sodnik na prošnjo tuje države, še predno je ta država vložila prošnjo za izročitev, odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. Po prvem odstavku citirane določbe mora tuja država v prošnji navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti.

Po ugotovitvah pravnomočnega sklepa so bili s strani države prosilke ti formalni pogoji v celoti izpolnjeni. Med drugim je bilo tudi ugotovljeno, da je bil zoper B.K. s sklepom o priporu z dne 20.10.2004, ki ga je izdalo sodišče v Trstu, odrejen pripor zaradi utemeljenega suma, da je od 22.12.2003 do 2.3.2004 sodelovala v organizirani skupini, ki se je ukvarjala s tihotapstvom heroina iz Albanije preko Sarajeva v Italijo, da je novačila kurirje za prevoz heroina v predelanih avtomobilih in jim dajala navodila, kam naj drogo dostavijo. V tej fazi postopka izročitve preiskovalni sodnik zaprošene države ni dolžan posebej ugotavljati obstoja utemeljenosti suma, kot zmotno meni zagovornik, pač pa se glede na naravo postopka omeji zgolj na preizkus, ali je bil ta pogoj na predpisan način ugotovljen v postopku, ki teče v državi prosilki, to pa je v tem primeru tudi storil. Pač pa se pri odrejanju pripora po 524. členu ZKP na podlagi prošnje za izročitev smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o priporu, kolikor ne nasprotujejo naravi ekstradicijskega postopka ali so v poglavju o izročitvi obdolžencev in obsojencev drugače urejene.

Vložniku zahteve tudi ni mogoče pritrditi, da v pravnomočnem sklepu niso navedni razlogi za odreditev pripora zaradi nevarnosti, da bi tujka pobegnila ali se skrila. Obrazložitev pravnomočnega sklepa se s tem v zvezi sklicuje na težo dejanja ter predpisano kazen trideset let zapora v Republiki Italiji, ugotavlja, da tujka prehaja v druge države, da pozna domnevno glavnega organizatorja trgovine s prepovedano drogo, ki stanuje v Sarajevu, da ima v Republiki Sloveniji sicer prebivališče in hči, ki študira, da pa ni redno zaposlena in da razen socialne pomoči nima drugih dohodkov za preživljanje. Kolikor zagovornik navaja, da sodišče ni presojalo možnosti pobega v povezavi s podatki, da ima tujka v Republiki Sloveniji "urejeno življenje v smislu družinskih in poslovnih vezi ter ustaljenega načina življenja" in da sodišče ni pojasnilo, zakaj je kljub temu podana nevarnost njenega pobega v tujino, zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

Ker zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (425. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 42/2006
• Sodba XI Ips 7388/2009-33 ( XI Ips 109/2009)
• VSRS Sodba XI Ips 80050/2022