Sodba I Ips 387/2004

Jedro

V pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP naveden ugovor, da ni dokazov za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bo obdolženec lahko uveljavljal v ugovoru zoper obtožnico.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega F.F. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom senata Okrožnega sodišča na Ptuju je bil zoper obdolženega F.F. podaljšan pripor po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), Višje sodišče v Mariboru pa je pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

Obdolženčeva zagovornica je dne 20.12.2004 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero predlaga, da Vrhovno sodišče obdolžencu odpravi pripor. Zahtevo utemeljuje s tem, da zbrani dokazi v ničemer ne obremenjujejo obdolženega F.F., ki ga bremeni samo njegovo priznanje, dano pod močnim pritiskom kriminalistov. Poleg tega poudarja, da pri obdolžencu ni podana ponovitvena nevarnost, saj do sedaj še ni bil kaznovan in ni v drugem kazenskem postopku.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v odgovoru na zahtevo z dne 28.12.2004 predlagala, da se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena, ker ni pogojev za odpravo pripora.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Oba navedena sklepa o podaljšanju pripora zoper obdolženega F.F. sta zakonita. Zoper obdolženca je bil podaljšan pripor na podlagi 2.

odstavka 272. člena ZKP potem, ko je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju dne 30.11.2004 zoper tega obdolženca in soobdolžena B.S. in S.H. vložilo obtožnico. Obdolženec ima možnost, da z ugovorom zoper obtožnico uveljavlja domnevno nedokazanost kaznivega dejanja, v postopku za varstvo zakonitosti pa se ocenjuje zakonitost obeh sklepov o podaljšanju pripora. V tem postopku tudi ni mogoče izpodbijati ugotovitev o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti, saj glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje obdolženčeva zagovornica v svoji zahtevi, poleg tega pa je vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 388/2004
• Sodba I Ips 389/2004
• Sodba I Ips 393/2005