<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 48/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.48.2004
Evidenčna številka:VS22266
Datum odločbe:11.03.2004
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kazniva dejanja zoper premoženje - rop - grožnja z neposrednim napadom na telo - pripor - ponovitvena nevarnost

Jedro

Iz opisa je razvidno, da naj bi bil oškodovani F. navzoč, ko je obdolženec uporabil silo najprej zoper M.K., tako da ga je z roko dvakrat udaril po glavi, zato je obdolženčeva zahteva F.F.-ju, naj mu izroči denar, hkrati vsebovala tudi grožnjo z uporabo fizične sile, ki je element kaznivega dejanja ropa.

Zahteva ne more uspešno izpodbijati sklepa o podaljšanju pripora z zatrjevanjem obstoja le enega (nadaljevanega) kaznivega dejanja namesto več kaznivih dejanj ropa, glede na to da ostajata dogajanje, ki se je primerilo v dejanskosti in je predmet postopka, ter tudi kriminalna količina, ista. Ravno to pa je ključnega pomena pri presoji utemeljenosti suma glede obdolženčevih dejanj, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju danosti tega temeljnega pogoja za pripor.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega B.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 2.2.2004 zoper obdolženega B.K. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor še po vloženi obtožnici. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki da so vplivale na zakonitost sodne odločbe, torej iz razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, zagovornica obdolženega B.K.

vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornica obdolženega B.K. v zahtevi uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ki da je podana zato, ker iz opisa dejanja v obtožbi ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja ropa, ki naj bi ga obdolženec storil na škodo F.F. Navedba, da dejanje, kot je opisano, sploh ni kaznivo dejanje, implicite vsebuje trditev, da utemeljen sum, kot temeljni pogoj za pripor glede tega dejanja sploh ni podan ter da je podaljšanje pripora tudi na tej podlagi nezakonito.

Vložnici je treba pritrditi, da kaznivo dejanje ropa po 1. odstavku 213. člena KZ sodi med sestavljena kazniva dejanja, ne pa tudi, ko v zahtevi navaja, da grožnja z neposrednim napadom na telo glede oškodovanca F.F. v opisu dejanja sploh ni konkretizirana. Vrhovno sodišče je že v sodbi z dne 8.1.2004, opr. št. I Ips 372/2003, s katero je zavrnilo zahtevo zagovornice za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora, zavzelo stališče, da je iz opisa dejanj iz sklepa o uvedbi preiskave, ki se glede sile, ki naj bi jo obdolženec uporabil zoper oškodovanca M.K. in grožnje z neposrednim napadom na telo F.F., nebistveno razlikuje od opisa dejanj v obtožbi, razvidna sila, uporabljena zoper prvega oškodovanca in grožnja z neposrednim napadom na telo drugega oškodovanca, izhajajoča iz predhodnega fizičnega obračunavanja s K. Iz opisa je razvidno, da naj bi bil oškodovani F. navzoč, ko je obdolženec uporabil silo najprej zoper M.K., tako da ga je z roko dvakrat udaril po glavi in da je zato obdolženčeva zahteva F.F.-ju, naj mu izroči denar, hkrati vsebovala tudi grožnjo z uporabo fizične sile, ki je element kaznivega dejanja ropa. Da je tako, je razvidno tudi iz navedbe v opisu, da se je drugi oškodovanec, ki da je opazoval, kako je obdolženec pretepel K., podredil njegovi zahtevi in mu izročil denarnico ravno zaradi strahu, da obdolženec ne bi z njim fizično obračunal. Zato je treba zavrniti vložničine navedbe, da dejanje na škodo F.F., tako kot je opisano, sploh ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja ropa po 1. odstavku 213. člena KZ.

Katero kršitev kazenskega zakona utemeljuje z navedbami, da iz opisa dejanskega stanu ne izhajata dve kaznivi dejanji, temveč samo eno, kar da dokazuje dejstvo, da naj bi po trditvah obtožbe obdolženec ob istem dogodku, istem času, na istem mestu ter z enim ravnanjem, sestavljenim iz nekaj aktov uporabe grožnje in sile, izvršil kaznivo dejanje tatvine, pri čemer naj bi šlo za izkoriščanje enake priložnosti oziroma situacije, vložnica ne pove. Iz take vsebine se da razbrati, da zahteva zatrjuje obstoj enega kaznivega dejanja tudi s sklicevanjem na merila, ki jih je potrebno upoštevati pri presoji, ali gre za nadaljevano kaznivo dejanje. Vendar tudi na tej podlagi zahteva ne more uspešno izpodbijati sklepa o podaljšanju pripora. Namreč ne glede na to, kako sodišče obdolženčeva dejanja pravno opredeli, ostajata dogajanje, ki se je primerilo v dejanskosti in je predmet postopka, ter tudi kriminalna količina, ista. Ravno to pa je ključnega pomena pri presoji utemeljenosti suma glede obdolženčevih dejanj, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju danosti tega temeljnega pogoja za pripor.

Kolikor vložnica navaja, da obdolženi B.K. ni imel nobenega vnaprejšnjega naklepa storiti "takšno dejanje" in da ni podana njegova kazenska odgovornost, ponuja drugačno presojo okoliščin, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je očitani kaznivi dejanji storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Enako velja za vložničine navedbe, da se izvedensko mnenje (sodne izvedenke za psihiatrijo prof. dr. M.T., dr. med.), ki da se kljub stalnim trditvam obdolženca, da se dejanja ne spominja, ni izreklo o tem, s čim je dokazano dejstvo, da obdolženec ni bil neprišteven ter da bo potrebno izvedensko mnenje v tem obsegu dopolniti. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Vložnica ne more omajati zakonitosti izpodbijanega pravnomočnega sklepa niti z navedbami v zahtevi, da je obdolženec v času trajanja pripora v časopisu bral o številnih hujših kaznivih dejanjih, pri katerih osumljencem ni bil odrejen pripor in da se v zvezi s tem sprašuje, od česa je odvisna odreditev pripora. Na ta način od daleč, zelo posplošeno nakazuje na vprašanje enakega varstva pravic in naslavlja sodišču očitek, da ni ravnalo enako kot v podobnih primerljivih primerih, torej arbitrarno. Tudi ta trditev v zahtevi je popolnoma nekonkretizirana in je zato sploh ni mogoče preizkusiti.

Vložnica v zahtevi izraža nestrinjanje tudi z obrazložitvijo sodišča druge stopnje glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Vrhovno sodišče je že večkrat povedalo, da je treba odločbi sodišč prve in druge stopnje, ki sta napadeni s tem izrednim pravnim sredstvom, ocenjevati celovito in v medsebojni povezavi. Zato ne drži, da je v razlogih glede tega pogoja za pripor v napadeni pravnomočni navedeno le, da je nevarnost ponovitve kaznivega dejanja pri obdolžencu takšna, da je zaradi varnosti drugih (ne le obeh oškodovancev iz tega postopka), njihove osebne integritete in premoženja potrebno, da obdolženec še naprej ostane v priporu.

Sodišče je namreč sklep o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti oprlo na dejstvo, da je bil obdolženec obsojen zaradi kaznivih dejanj, upoštevalo težo in način izvršitve obravnavanih kaznivih dejanj ter obdolženčevo zlorabo drog in alkohola, pod vplivom katerih naj bi njegovo obnašanje nepredvidljivo ter se prepogosto sprevrglo v brezobzirno in nasilno. Navedlo je tudi, da se obdolženec zaveda povezanosti take zlorabe z nedopustnim vedenjem, pa da je kljub temu do svojega ravnanja nekritičen. Zato s povzemanjem zgolj dela obrazložitve pravnomočne odločbe, kolikor se nanaša na utemeljitev pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, zahteva ne more biti uspešna.

Vložnica tudi navaja, da pripor ni sorazmeren ukrep in da bo zaradi tega obdolženec utrpel tako veliko materialno in nematerialno škodo, da ta bistveno presega abstraktno nevarnost, ki da obdolžencu ni konkretno dokazana.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo, da je glede na težo in naravo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, zaradi zagotovitve varnosti življenja in telesne integritete ljudi ter njihovega premoženja, kar bi bilo ogroženo z morebitnimi obdolženčevimi novimi protipravnimi ravnanji, pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Ugotovilo je, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec ponovil premoženjska kazniva dejanja z elementi nasilja in presodilo, da naštetih pravnih vrednot z milejšim ukrepom ni mogoče zagotoviti. Kolikor zahteva tako presojo zavrača in zatrjuje, da konkretna nevarnost obdolžencu ni dokazana, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni zakonska podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

Vložnica v zahtevi deloma povzema vsebino 20. člena Ustave v obsegu, navedenem tudi v 2. odstavku 200. člena ZKP, ki določa, da sme pripor trajati najkrajši potrebni čas. Vendar pa ne pove, kakšno kršitev zakona s tem sploh uveljavlja. Če pri tem vložnica zelo oddaljeno meri na kršitev obdolženčeve pravice do sojenja v razumnem roku, ji ni mogoče pritrditi, saj je bila zoper obdolženca ob razmeroma obsežni preiskavi, ki je potekala brez kakršnihkoli zastojev, obtožnica vložena dne 30.1.2004, torej manj kot dva meseca po odreditvi pripora.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornica obdolženega B.K., niso podane, vložila pa jo je tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato je zahtevo na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 201, 201/1-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNTA2Nw==