Sodba I Ips 380/2003

Jedro

Določbo 1. odstavka 424. člena ZKP, po kateri se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik, je treba razlagati tako, da mora ta v zahtevi navesti konkretne kršitve zakona, ki jih uveljavlja, ter jih tudi ustrezno obrazložiti, v nasprotnem primeru jih ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Zahteva obs. A.J. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenca se oprosti povrnitve stroškov postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Vrhniki je s sodbo z dne 17.9.2002 obs. A.J. spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ. Po 50. in 51. členu KZ mu je izreklo pogojno obsodbo, v njej pa določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po 4. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 14.1.2003 zavrnilo obsojenčevo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Obsojenec je priporočeno po pošti dne 6.5.2003 vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zahteva ne vsebuje končnega predloga.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, ocenjuje, da zahteva z navedbami v obrazložitvi očita obema sodbama zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, to je kršitve kazenskega zakona, katerih ni konkretno opredelil. Po 1. odstavku 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. To določbo je treba razlagati tako, da mora vložnik zahteve navesti konkretne kršitve zakona, ki jih uveljavlja, ter jih tudi ustrezno obrazložiti, v nasprotnem primeru jih ni mogoče preizkusiti.

Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti poudarja, da se večina njegovih pripomb in ugotovitev nanaša na sodni postopek Okrajnega sodišča na Vrhniki, ocenjuje pa tudi, da sodišče druge stopnje ni dovolj temeljito obravnavalo celotnega gradiva ter je nekritično prevzelo ugotovitve okrajnega sodišča. V nadaljevanju obrazložitve zahteva prav tako ne vsebuje navedb, v katerih bi bile nakazane bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali kršitve kazenskega zakona. Sicer obsežna obrazložitev se v bistvu ukvarja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče in v zvezi s tem razčlenjuje posamezne izvedene dokaze, posebej še izpovedbe prič ter jih presoja drugače kakor pravnomočna sodba. S sklicevanjem na mnenje izvedenca prometne stroke prikazuje, da odločilno dejstvo, kje je bil v kritičnih trenutkih ustavljen tovornjak cisterna, ni bilo zanesljivo ugotovljeno. Poudarja tudi, da vztraja pri trditvi, da je tovornjak cisterna stal na odstavnem pasu ter so njegova razmišljanja in reakcije sledile pričakovanju, da stoji tovornjak zaradi okvare, obenem pa dvomi, da je na kraju prometne nesreče bilo s strani udeležencev prve nesreče storjeno vse, kar je bilo potrebno, da ne pride do nadaljnjih nesreč. Z vsemi temi navedbami vložnik zahteve uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Zaradi zmotne (in tudi nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo obs. A.J. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena in 4. odstavka 95. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 100/98
• Sodba I Ips 286/2001
• Sodba I Ips 128/97