Sodba I Ips 5/2001

Jedro

Z navedbami, ko sodišču očita nekritično presojo zagovora mladoletne J.Z. v tistem delu, ko obremenjuje mladoletno S.P. in zmotno presojo ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke glede zmožnosti S.P., da naklepno vpliva na J.Z. za storitev kaznivega dejanja umora, zagovornica oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.

Izrek

Zahteva zagovornice st. ml. S.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

St. ml. S.P. se oprosti plačila povprečnine kot stroška postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

St. ml. S.P. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu (tč. I) spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki 2. odstavka 127. člena KZ v zvezi s 26. členom KZ in obsojena na sedem let mladoletniškega zapora. Po 4. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. odstavkom 484. člena ZKP je bila oproščena plačila "vseh stroškov kazenskega postopka". Ml. ml. J.Z. je sodišče z isto odločbo (tč. II) na podlagi 79. člena KZ izreklo vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo zagovornice st. ml. S.P.

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, glede plačila stroškov pritožbenega postopka pa je odločilo enako kot prvostopenjsko sodišče.

Zagovornica st. ml. S.P. je dne 14.12.2000 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo zaradi kršitev kazenskega zakona ter kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP in Vrhovnemu sodišču predlagala, da "razpiše glavno obravnavo in nanjo povabi izvedenko prof. dr. M.T. ter doc. dr. T.P., zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sodbi spremeni in S.P. oprosti obtožbe". Podrejeno pa je predlagala, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 423. člena ZKP) navedel, da vložnica zahteve uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ko povzema izvedensko mnenje in trdi, da st. ml. S.P. naklep ni dokazan oziroma da ni bila sposobna storiti kaznivega dejanja. Mnenja je tudi, da je sodišče svoje ugotovitve jasno in prepričljivo obrazložilo in da ni kršilo določb materialnega in procesnega prava. Zato predlaga, da naj se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovorničine navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti je mogoče strnjeno povzeti v ugotovitvi, da st. ml. S.P. storitev naklepnega kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju umora ni dokazana, saj zaradi svojih osebnih lastnosti tega dejanja ni bila sposobna storiti. V podkrepitev takšne svoje ocene zagovornica obširno povzema ugotovitve izvedenke psihiatrinje glede osebnostnih značilnosti in lastnosti obeh mladoletnic in navaja, da je mladoletna S.P. plaha, vase usmerjena, nesigurna oseba, sugestibilna, naivna, pretirano lahkoverna, poslušna, da se v stresu ali preizkušnji umakne vase ali pa se prepusti odločitvi tistih, ki jih doživlja kot močnejše od sebe. Mladoletna J.Z. pa naj bi bila po navedbah zagovornice pravo nasprotje prve - dominantna, egocentrična, nekritična, prepirljiva, brezčutna in agresivna. V nadaljevanju zahteve za varstvo zakonitosti zagovornica omenja tudi izvedenkino mnenje, da gre za odnos med mladoletnicama z dokaj zapleteno dinamiko, ker sta se osebi, različnih značajskih lastnosti, dopolnjevali tako, da sta tvorili eno osebo; v tem odnosu je imela odločujočo vlogo J., S. pa večjih korakov ni bila sposobna storiti.

Čeprav zagovornica izrecno uveljavlja kršitev kazenskega zakona ter kršitev določb kazenskega postopka, pa s takšnimi navedbami, ko sodišču očita nekritično presojo zagovora mladoletne J.Z. v tistem delu, ko obremenjuje mladoletno S.P. in zmotno presojo ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke glede zmožnosti S.P., da naklepno vpliva na J.Z. za storitev kaznivega dejanja umora, oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti. Zato Vrhovno sodišče teh navedb zagovornice ni moglo upoštevati.

Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. To lahko stori le, če so te kršitve izrecno navedene in obrazložene. Iz vsebine zahteve ni bilo mogoče ugotoviti, katero kršitev kazenskega zakona ima v mislih zagovornica, saj je pobliže ne opredeli. Iz enakih razlogov tudi ni bilo mogoče preizkusiti zatrjevane kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ker se zagovornica omeji zgolj na nepopoln prepis citirane zakonske določbe ali pa se nedoločno sklicuje na "izrazito nasprotje med izrekom, obrazložitvijo in izvedenskim mnenjem".

Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti skladno s 425. členom ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Iz enakih razlogov kot v postopku pred sodiščem prve stopnje je bila st. ml. S.P. oproščena tudi plačila stroškov (povprečnine), nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom (98 a člen v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 170/96
• Sodba I Ips 112/98
• Sodba I Ips 158/99