Sodba I Ips 4/2002

Jedro

V izvedenskem mnenju, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo po izdaji sklepa o podaljšanju pripora, je izvedenec ocenil, da ni nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponovil hudo kaznivo dejanje, to mnenje pa je zagovornik izpostavil tudi v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora. Ker višje sodišče ni zavzelo stališča, zakaj je kljub takemu mnenju izvedenca psihiatrične stroke podana ponovitvena nevarnost, v obrazložitvi sklepa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

Izrek

Zahtevi zagovornika obd. Š.Š. za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 6.12.2001 se razveljavi in zadeva vrne Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločitev.

Obrazložitev

S pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 19.10.2001 je bila zoper obd. Š.Š. uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivi dejanji umora po 1. točki 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 127. člena KZ in požiga po 1.

odstavku 226. člena KZ. Obdolžencu je bila odvzeta prostost dne 1.10.2001 ob 19.55 uri.

Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom z dne 30.11.2001 odločilo, da se zoper obd. Š.Š. podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) še za 1 mesec, to je do 1.1.2002 do 19.55 ure. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 6.12.2001 pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. Š.Š. je dne 18.12.2001 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 6.12.2001, v kateri uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 30.11.2001 razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2.

odstavka 423. člena ZKP, navaja, da ima zagovornik obdolženca prav, ko ugotavlja, da višje sodišče zopet ponavlja, da gre za poskus kaznivega dejanja umora, podano pa je tudi nasprotje v razlogih sklepa pritožbenega sodišča, v katerem je nato navedeno, da so trditve zagovornika, " da ni več podana ponovitvena nevarnost, ker je kaznivo dejanje dokončano", brez teže. Razen tega se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z izvedenskim mnenjem psihiatrične stroke ni opredelilo, zaradi česar sklep pritožbenega razloga nima razlogov.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je zahteva zagovornika obd. Š.Š. za varstvo zakonitosti utemeljena, zaradi česar je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločitev.

Dne 30.11.2001, ko je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo, da se pripor zoper obdolženca podaljša do 1.1.2002, izvedenec psihiatrične stroke še ni podal izvedenskega mnenja, pač pa je to mnenje sodišče prve stopnje prejelo dne 3.12.2001. Zagovornik obdolženca je v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora navajal, da je potrebno upoštevati tudi izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec ocenil, da ni nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponovil hudo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče se do takih pritožbenih navedb, kot je razvidno iz razlogov sklepa, očitno ni opredelilo. Zagovornik obd. Š.Š. zato v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka (očitno po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), ko navaja, da mora sodišče v svoji odločbi odgovoriti na vse pravno relevantne navedbe v pritožbi. Po določilu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, to določilo pa po 1. odstavku 403. člena ZKP velja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, če v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V obrazložitvi sklepa pritožbenega sodišča niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, saj pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, zakaj je kljub mnenju izvedenca psihiatrične stroke podana nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, storil novo kaznivo dejanje.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločitev (1. odstavek 426. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 192/99
• Sodba I Ips 341/2003
• VSRS Sodba XI Ips 40456/2016-45